Prekrivanje otroških obrazov s čustvenčki ustvarja nevaren in lažen občutek varnosti. Fotografije kljub temu razkrivajo številne osebne podatke, ki jih je mogoče povezati in zlorabiti, sodobna umetna inteligenca pa lahko zaščitne elemente celo odstrani. Prekrivanje otroških obrazov je vse bolj razširjen trend, ki so ga posvojile tako znane osebnosti kot povsem običajne družine. Med tistimi, ki so javno uporabljali to prakso, sta tudi Meghan Markle in Orlando Bloom, kar je dodatno utrdilo prepričanje, da gre za odgovorno in varno ravnanje. Toda strokovnjaki opozarjajo: v resnici takšna zaščita otrokom ne zagotavlja skoraj ničesar.
Lažen občutek varnosti
Čeprav se nekateri starši brez zadržkov odločajo za objavljanje fotografij svojih otrok, drugi menijo, da ravnajo previdneje, če obraz zakrijejo s čustvenčkom ali nalepko. Toda prav tu tiči nevarnost – starši dobijo občutek, da so storili dovolj, medtem ko so otroci še vedno izpostavljeni. »Moram biti popolnoma iskrena: prekrivanje otrokovega obraza z emojijem praktično ne daje nobene resnične zaščite zasebnosti,« je za The Independent povedala Lisa Ventura, nagrajena strokovnjakinja za kibernetsko varnost in ustanoviteljica organizacije Cyber Security Unity. »Takšen pristop ustvarja le občutek varnosti, ne pa dejanske zaščite,« dodaja.
Vsaka objava na spletu namreč prispeva k digitalnemu odtisu, ki ga ni mogoče izbrisati. Ko je fotografija enkrat naložena, nad njo nimate več popolnega nadzora – skoraj vsakdo jo lahko shrani, deli, uporabi in zlorabi.
Ko se posamezne objave povežejo v celoto
Venturova opozarja, da starši običajno ne objavijo zgolj ene fotografije. »Večina staršev skozi čas deli več slik. Ko se ti podatki združijo, nastane precej večje tveganje vdora v zasebnost kot pri eni sami fotografiji,« pojasnjuje. »Vsaka fotografija, ki jo naložite, uči algoritme za prepoznavanje obrazov in pomaga graditi oglaševalske ter podatkovne profile.«
Tudi če je obraz prekrit, fotografija še vedno razkriva ogromno informacij: okolje, v katerem otrok živi, vrtec ali šolo, ki jo obiskuje, oblačila, navade, dnevne rutine in celo socialne kroge. Sčasoma je mogoče te drobce povezati v podroben profil otroka – brez zavedanja ali soglasja staršev.
Umetna inteligenca izbriše še zadnjo plast zaščite
Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da sodobna orodja umetne inteligence že omogočajo odstranjevanje čustvenčkov, nalepk ali zameglitev z obrazov na fotografijah. Kar starši dojemajo kot zaščitni ukrep, lahko v nekaj sekundah postane popolnoma neučinkovito. To pomeni, da lahko otrokova podoba v digitalnem prostoru obstaja brez kakršnega koli nadzora še dolgo po tem, ko je bila prvotna objava že pozabljena. »Če fotografije ne bi izročili popolnemu neznancu na ulici, je ne objavljajte niti na spletu,« opozarja Venturova. »Razlika je le v tem, da ima spletni 'neznanec' možnost fotografijo shraniti za vedno ali jo uporabiti tako, kot vi niste nikoli načrtovali.«
Najvarnejša odločitev je pogosto najtežja
Strokovnjaki so si enotni: edini resnično varen način za zaščito otrokove digitalne identitete je, da takih fotografij sploh ne objavljate na spletu. Čeprav je želja po deljenju lepih trenutkov razumljiva, je treba pomisliti na dolgoročne posledice. Otroci si ne morejo sami izbrati, kakšno digitalno sled bodo pustili – to pomembno odločitev namesto njih sprejemajo starši.
