Če se delavec nekje zaposli, seveda pričakuje, da bo za delo, ki ga opravlja za delodajalca, prejel ustrezno plačilo. Redna zaposlitev predstavlja eno najpomembnejših (materialnih) dobrin zaposlenega, saj mu omogoča eksistenco, načrtovanje družine, vnaprejšnje planiranje investicij, možnost najema kredita in še marsikaj.
V tem smislu možnost, da bi zaposleni za delodajalca opravljal delo brezplačno, deluje kot nekakšen tujek in spominja na izkoriščanje delovne sile v nekih preteklih, že preživetih časih.
Kljub temu se v delovni oziroma v poslovni praksi ne tako redko pojavljajo različne oblike brezplačnega opravljanja dela, ki ga najpogosteje opravljajo mladi, ki si želijo pri določenem delodajalcu pridobiti izkušnje ali pa si štejejo v posebno čast, da lahko sploh delajo za konkretnega delodajalca.
Izjeme obstajajo
Toda ali je brezplačno opravljanje dela sploh dopustno? Pravno-formalno gledano, dolžnost, da bi delavec, ki je z delodajalcem sklenil pogodbo o zaposlitvi, kakšno delo opravi tudi gratis, sicer ne obstaja, saj je bistvo pogodbe o zaposlitvi v tem, da delavec delo za delodajalca opravlja za plačilo.
A vendarle obstajajo pravne podlage, ki v nekaterih posebnih primerih dopuščajo tudi brezplačno opravljanje dela. Ena takih izjem je denimo pomoč družinskih članov v podjetju.
Druga, precej pogosta oblika brezplačnega dela za delodajalca je volontersko pripravništvo, ki predstavlja ključno orodje za pridobivanje dragocenih izkušenj in veščin. V praksi ga v veliki večini opravljajo mladi v svojih dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih.
Volontersko pripravništvo je sicer definirano kot oblika pripravništva, ki se lahko opravlja brez formalne pogodbe o zaposlitvi. To je priložnost za posameznike, ki želijo pridobiti praktične izkušnje na svojem strokovnem področju, ne da bi bili formalno zaposleni. Pomembno pa je, da neobstoj pogodbe o zaposlitvi še ne pomeni, da lahko tak pripravnik ostane brez pravne zaščite.
Določila o trajanju
Zakon namreč jasno določa, da se morajo pri volonterskem pripravništvu upoštevati določila o trajanju in načinu izvajanja pripravništva. Pripravniki so denimo zaščiteni pred prekomernim delovnim časom. Prav tako jim pripadajo odmori in počitki, kar zagotavlja, da delo ne ogroža njihovega zdravja in dobrega počutja.
Pripravnikom se povrnejo tudi stroški, ki nastanejo v zvezi z delom. To lahko vključuje potne stroške, stroške prehrane in druge stroške. Delodajalci so pripravnikom odgovorni tudi za zagotavljanje varnega delovnega okolja in morajo kriti morebitno škodo, ki bi pripravniku nastala med opravljanjem dela.
Pomembno je tudi, da mora biti pogodba o volonterskem pripravništvu sklenjena v pisni obliki. To zagotavlja, da so pravice in obveznosti jasno opredeljene in dogovorjene.
Včasih je dopustno, da se delodajalec in delavec dogovorita, da bo slednji za prvega občasno kakšno delo opravil tudi brezplačno. Ker bi lahko bil tak dogovor v nasprotju z zakonsko normo, ki določa, da se delo (vselej) opravlja za plačilo, naj izrecno poudarim, da je tak dogovor vseeno možen, seveda pod dodatnim pogojem, da ob tem ni v igri kakšen mobing, izkoriščanje šibkejšega, prikrita prisila in podobno.
Takega dogovora ne more preprečiti nihče, saj v pogodbenem pravu velja načelo avtonomije pogodbenih strank.
***
V rubriki Paragrafi, ki jo lahko najdete v tiskani številki Nedeljskega dnevnika, objavljamo odgovor pravnika Boštjana Turka na različna vprašanja bralk in bralcev Nedeljskega dnevnika.
