Čeprav se zdi spanec domače mačke utelešenje popolnega miru, se za njim skriva visoko razvit in biološko pogojen varnostni sistem. Nova analiza več sto posnetkov je razkrila, da mačke niso nepristranske pri izbiri spalnega položaja, temveč se v večini primerov uležejo na levi bok. Ta asimetrija je neposreden ostanek evolucijske preteklosti, ki živali omogoča, da se v delčku sekunde odzove na morebitno grožnjo.
Raziskovalci so pod drobnogled vzeli več kot 400 videoposnetkov spečih mačk v različnih okoljih, od varnih dnevnih sob do zunanjih bivališč. Podatki kažejo, da v skoraj dveh tretjinah primerov živali za počitek izberejo levo stran telesa. Znanost ta pojav imenuje vedenjska nagnjenost k preferenčni uporabi ene strani telesa, ki jo opazimo pri številnih vrstah, vključno s človekovo prevladujočo uporabo desne roke.
Ključ do razumevanja tega specifičnega mačjega vedenja se skriva v križanju živčnih poti in asimetričnem organiziranju možganov. Pri vretenčarjih desna možganska polobla nadzoruje levo stran telesa in obratno.
Glede na dognanja, objavljena v znanstveni reviji Current Biology, je desna hemisfera bistveno hitrejša in učinkovitejša pri obdelavi prostorskih informacij ter prepoznavanju nevarnosti. Ko mačka spi na levem boku, njeno levo vidno polje ostaja odprto in neovirano. Ob nenadnem prebujanju informacije iz levega vidnega polja neposredno in brez zakasnitev potujejo v desno možgansko poloblo. To mački omogoči takojšnjo oceno okolice in sprožitev usklajenega giba, potrebnega za pobeg ali napad.
Predniki današnjih hišnih ljubljenčkov so preživeli v neizprosnih in odprtih okoljih izključno zaradi svoje nenehne budnosti. Hitra zaznava plenilca ali plena je bila vprašanje življenja ali smrti. Čeprav sodobne domače mačke nimajo naravnih sovražnikov in večinoma počivajo na varnem, njihov nevrološki ustroj ostaja nespremenjen. Izbira levega boka med spanjem tako ostaja fascinanten dokaz, da v vsaki mački še vedno tli neokrnjen nagon po preživetju.
