Ste opazili tisto nenavadno, skorajda magično tišino, ki je danes zjutraj prekrila mesto? Ne gre le za to, da se ljudje in avtomobili umaknejo s cest, ampak gre za čisto fiziko. Ko svež sneg prekrije pokrajino, deluje kot naravni zvočni izolator. Ker je sveže zapadli sneg izjemno porozen in vsebuje kar 90 do 95 odstotkov zraka, ujetega v kristalno mrežo, zvočne valove preprosto vpije, namesto da bi jih odbijal. To je trenutek, ko narava pritisne gumb za utišanje, učinek pa traja le, dokler sneg ne pomrzne ali se ne stisne – takrat se akustika vrne v normalo ali pa postane zaradi ledu celo bolj odmevna.
Medtem ko danes opazujemo ta beli ples, se zdi, da se uresničujejo napovedi meteorologov za letošnjo zimo. Že novembra so vremenski modeli nakazovali možnost »hladnega presenečenja« in šibkega polarnega vrtinca, ki bi omogočil prodor hladnega zraka globoko v Evropo. In res, pogled na trenutni snežni zemljevid Evrope kaže pravo zimsko pravljico v višjih predelih. Najdebelejšo snežno odejo imajo trenutno v zahodnih Alpah in Skandinaviji, kjer so namerili že krepko čez meter in pol snega, močno sneženje pa je v teh dneh zajelo tudi dele Balkana in srednje Evrope. Pri nas se napovedi Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) nagibajo k temu, da bo januar dinamičen; čeprav nas po tem sneženju čaka prehodna ohladitev, dolgoročni trendi kažejo, da so prave nižinske zime postale redkost.
Sedem metrov snega!
Slovenija je sicer dežela ekstremov, ko beseda nanese na zimo. Morda se nam današnjih nekaj centimetrov zdi veliko, a to ni nič v primerjavi z rekordom s Kredarice. Tam so 22. aprila 2001 izmerili neverjetnih 700 centimetrov snega. Da, prav ste prebrali – sedem metrov, kar je višina dvonadstropne hiše.
Tudi mraz zna pri nas pokazati zobe. Čeprav uradni rekord za najnižjo temperaturo drži Babno Polje z –34,5 stopinje Celzija, so raziskovalci v neuradnih meritvah na mrazišču Mrzla Komna leta 2009 namerili srhljivih –49,1 stopinje Celzija. To so temperature, ki se lahko kosajo s Sibirijo ali celo razmerami na Marsu, kjer, mimogrede, prav tako sneži – le da tam z neba padajo kristali ogljikovega dioksida oziroma suhega ledu.
Največja snežinka
A vrnimo se na Zemljo in k snežinkam, ki vam danes morda pristajajo na plašču. Ste vedeli, da v resnici niso bele? Ledeni kristali so prozorni, belina, ki jo vidimo, pa je le optična prevara zaradi loma svetlobe na vseh robovih kristala. Morda boste imeli srečo in ujeli kakšno velikanko; največja zabeležena snežinka v zgodovini je padla leta 1887 v Montani, merila pa je kar 38 centimetrov, kar zveni skoraj kot znanstvena fantastika.
Kljub današnji idili pa pogled v prihodnost opominja na previdnost. Podatki kažejo, da se snežna meja v Sloveniji vztrajno dviguje, vendar se je število dni s snežno odejo v nižinah v zadnjih desetletjih prepolovilo. Prav zato je vsak snežni dan, kot je današnji, dragocen. Izkoristite ga, preden ga temperature spremenijo v brozgo. Še posebej pa si v koledarju označite nedeljo, 18. januarja, ko zaznamujemo svetovni dan snega. Takrat bo idealna priložnost, da se z družino odpravite tja, kjer bo sneg zagotovo počakal – v višje lege, na smučišča ali vsaj na najbližji zasneženi hrib. Do takrat pa uživajte v tišini, ki nam jo je podarila narava.
