Ko smo 23. marca obeležili svetovni meteorološki dan, je Svetovna meteorološka organizacija opozorila, da se koncentracije toplogrednih plinov še naprej povečujejo, povzročajo nadaljnje segrevanje ozračja in oceanov, taljenje ledu in dvigovanje gladine morja. Zemljino podnebje tudi vse bolj niha iz ravnovesja in je bolj neuravnoteženo kot kadar koli prej v opazovani zgodovini. Posledice podnebnih sprememb pa se bodo čutile več sto ali celo tisoč let, čeprav so se zgodile v le nekaj desetletjih.
Tudi Slovenija ni imuna za globalne spremembe, nasprotno, temperatura se pri nas dviga bolj od globalnega povprečja in je celo za dve stopinji Celzija višja od povprečja v drugi polovici 20. stoletja. Pobožna želja iz pariškega sporazuma leta 2015, to je omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje, je že presežena. Za nami je po podatkih Arsa zelo toplo leto 2025, ponovno nadpovprečno topla zima, že deveta topla zima zapored pravzaprav, s podpovprečnimi snežnimi padavinami. Vdori hladnega zraka v spomladanskem času, kot se je zgodil konec marca, pa niso nič neobičajnega in lahko trajajo še vse do sredine maja, je pojasnil meteorolog Branko Gregorčič iz Arsa.
Velika spremenljivost
»Prodori polarne zračne mase so se vedno dogajali spomladi. Po ljudskem izročilu je obdobje ledenih mož, ki traja od 12. do 14. maja, zadnje, ko so ti prodori še možni. Letos se je to zgodilo konec marca, pred desetimi leti ob koncu aprila. Te ohladitve so lahko različne, letos je bil največji učinek ohladitve močan veter, včasih pa pride do sneženja in pozebe, ko se ozračje umiri in zjasni,« je povedal Gregorčič.
Razmejitev, kdaj je torej neki vremenski dogodek posledica podnebnih sprememb in kdaj običajni vremenski preobrat, je težko narediti, odgovori meteorolog, vsaka trditev bi bila prej špekulativna kot kaj drugega.
»Spremenljivost je bila na našem območju od vedno prisotna, na zmernih geografskih širinah prihaja tako do vdorov polarnih zračnih mas kot do toplih zračnih mas iznad severne Afrike. Posledično je lahko v nekaj dneh tudi 20 stopinj razlike v temperaturah in včasih se lahko zgodi to v manj kot 24 urah. Se je pa to dogajalo tudi v preteklosti,« pojasnjuje Gregorčič.
Gotovo pa so kot posledica podnebnih sprememb pri nas višje povprečne temperature. »Vsi letni časi so od dve do tri stopinje toplejši, kot so bili v drugi polovici prejšnjega stoletja. Število dni s snežno odejo se zmanjšuje, medtem ko so poleti pogostejši in izrazitejši vročinski valovi,« je dejal Branko Gregorčič.
Lansko leto je bilo tako četrto najtoplejše vse od leta 1950, vsi letni časi nadpovprečno topli in najtoplejše prav poletje. Za najtoplejše sicer velja leto 2024, ki mu sledita leti 2022 in 2023. To pomeni, da imamo v zadnjih petih letih kar štiri najtoplejša leta od začetkov uradnih meritev pri nas.
»V tem tisočletju imamo cel niz nadpovprečno toplih let. Pri nas so se na letni ravni temperature dvignile za več kot dve stopinji Celzija v primerjavi s 70. in 80. leti prejšnjega stoletja. Slovenija spada tako med območja na svetu, kjer je dvig temperature med največjimi. Taka so še polarna območja, širše območje Alp in Evrope. Severna polobla se namreč segreva hitreje kot južna, ker je več kopnega, medtem ko morje do neke mere bolj kompenzira višje temperature in prenaša več toplote v globino,« je razložil Gregorčič.
Topla zima
Pod dolgoletnim povprečjem je bila lani tudi višina snega in trajanje snežne odeje. V nižinah je bilo le nekaj dni s snežno odejo, zelo malo snega je bilo vse do sredogorja, medtem ko so bile razmere bliže povprečnim v visokogorju. Letošnja zima je bila s snegom nekoliko bolj radodarna kot lanska, toda še vedno skromna s snežnimi padavinami in snežno odejo. Je bila pa zato nadpovprečno topla, čeprav je imel morda marsikdo med nami občutek, da smo po nekaj letih končno doživeli »tisto pravo« zimo. Toda podatki meteorologov brž postavijo človeški občutek na laž, letošnja zima je namreč bila že deveta topla zima zapored.
»Ljudje se hitro prilagodijo višjim temperaturam in potem se jim zdi zima, ki ima morda en mesec približno povprečnih temperatur, mrzla. Toda ni bila. Januar je bil v resnici blizu dolgoletnega povprečja, imel je en teden mraza, medtem ko je bilo nekoč normalno, da je bilo v letu enako število hladnih kot toplih obdobij, zdaj pa so topla pogostejša od hladnih. Še vedno seveda pride kakšno hladno in potem se zgodi, da začnejo ljudje kar dvomiti o segrevanje ozračja, kar je precej kratkovidno,« je jasen Branko Gregorčič.
Energijsko neravnovesje
Jasno pa je tudi poročilo Svetovne meteorološke organizacije o stanju globalnega podnebja za leto 2025, ki je potrdilo precej zastrašujoče dejstvo, da je bilo obdobje med letoma 2015 in 2025 najtoplejših enajst let v zgodovini meritev, lansko leto pa drugo ali tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev, to je v 176-letnem opazovalnem obdobju. Temperatura je bila približno 1,43 stopinje Celzija nad povprečjem kot v predindustrijskem obdobju med letoma 1850 in 1900. Za najtoplejše leto sicer velja 2024, ko smo prvič globalno gledano presegli 1,5 stopinje Celzija.
Oceani v zadnjih 20 letih vsako leto absorbirajo približno osemnajstkrat več energije, kot je letno porabi človeštvo. Kar 91 in več odstotkov presežne toplote je shranjene v oceanih, ki delujejo kot pomemben blažilec višjih temperatur na kopnem. Vsebnost toplote v oceanih je leta 2025 dosegla nov rekord od začetka evidentiranja podatkov leta 1960, stopnja segrevanja oceanov pa se je v zadnjih dveh desetletjih v primerjavi z obdobjem med letoma 1960 in 2005 več kot podvojila. To pa skupaj s taljenjem ledu poganja dvig povprečne svetovne gladine morja. Tudi letna površina morskega ledu na Arktiki je bila skoraj rekordno nizka, površina morskega ledu na Antarktiki pa tretja najnižja v zgodovini. Z nezmanjšano intenzivnostjo se nadaljuje taljenje ledenikov, ugotavljajo znanstveniki v poročilu.
Prvič je poročilo Svetovne meteorološke organizacije zaobjelo tudi energijsko neravnovesje Zemlje kot enega ključnih podnebnih kazalnikov. To preprosto pomeni, da so znanstveniki ugotavljali, koliko energije vstopa v zemeljski sistem in iz njega izstopa. Če je podnebje stabilno, potem je dohodna energija sonca približno enaka količini odhodne energije, vendar pa so naraščajoče koncentracije toplogrednih plinov, to so ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid, porušile zemljino ravnovesje, kar se je zgodilo predvsem v zadnjih 20 letih. Najvišjo raven je to neravnovesje doseglo prav lani.
»Človeške dejavnosti vse bolj motijo naravno ravnovesje in s temi posledicami bomo živeli še stotine in tisoče let. Iz dneva v dan je naše vreme bolj ekstremno. Leta 2025 so vročinski valovi, požari v naravi, suša, tropski cikloni, nevihte in poplave povzročili na tisoče smrtnih žrtev, prizadeli milijone ljudi in povzročili milijarde gospodarskih izgub,« opozarja generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije Celeste Saulo.
Po zadnjih podatkih, ki so na voljo iz leta 2024, je koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju dosegla celo najvišjo raven v zadnjih dveh milijonih let, metana in dušikovega oksida pa v zadnjih 800.000 letih. Povečanje letne koncentracije ogljikovega dioksida je bilo največje letno povečanje od začetka sodobnih meritev leta 1957.
Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ob tem pomenljivo dejal, da ko človeštvo prestane enajst najbolj vročih let v zgodovini, to ni več naključje, ampak poziv k ukrepanju.
