Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je nedavno nanizal nekaj podatkov, ki približno nakazujejo, kako smo prebivalci Slovenije živeli lani. Slika je pričakovana: stanovanjski stroški se v primerjavi z letom 2024 niso zmanjšali, pokvarjen hladilnik bi si težko takoj zamenjala skoraj četrtina prebivalcev, vse manj je takšnih, ki se lahko skozi mesec prebijejo brez vsakršnih finančnih težav. Kljub temu ostajamo zadovoljni z medosebnimi odnosi in precej zadovoljni s svojim življenjem, vse več prebivalcev Slovenije se posveča prostočasnim dejavnostim, smo pa lani v primerjavi s preteklim letom pojedli manj sadja in bili morda tudi zato nekoliko slabšega zdravja.
S tem, kako kakovostno živimo v Sloveniji, nam vsako leto postrežejo statistični podatki. Ti govorijo o povprečju, življenje seveda poteka spodaj in zgoraj nad njim in v vseh odtenkih, a za okvirno sliko je pogled vanje vseeno zanimiv in včasih presenetljiv.
Tam, kjer se začne vse in včasih tudi konča, začenjamo tudi mi – pri denarju. Slednji seveda še zdaleč ni edini, ki vpliva na kakovost življenja, a pojasni marsikaj. Zadovoljstvo prebivalcev Slovenije s finančnim stanjem njihovega gospodinjstva se je na lestvici od ena do deset lani ustavilo pri oceni 6,8. V primerjavi s preteklimi leti je bilo lani manj tistih, ki bi finančnemu stanju pripisali oceni 9 ali 10, in več takih, ki so svoje finančno stanje ocenili z ocenami od 0 do 4. Torej ni čudno, da se je lani v primerjavi s preteklim letom povečal delež tistih, ki zelo težko, težko ali vsaj z manjšimi težavami shajajo skozi mesec, zmanjšal pa delež tistih, ki so jim denarne skrbi prihranjene.
Slednje resno kratijo spanec kar 17 odstotkom gospodinjstvom, ki so težko ali zelo težko preživela s svojimi dohodki. Število takšnih gospodinjstev se je v primerjavi s preteklim letom povečalo za dve odstotni točki. Z manjšimi finančnimi težavami je skozi mesec shajalo 28 odstotkov gospodinjstev, dokaj lahko skoraj tretjina, medtem ko je bila brez finančnih težav slaba četrtina gospodinjstev. Ko se v te podatke spustimo še globlje, se izkaže, da je denar po Sloveniji zelo neenakomerno porazdeljen. V finančnih stiskah živi neprimerljivo več Korošcev kot Gorenjcev ali Primorcev. Največ takšnih, ki se skozi življenje prebijajo brez omembe vrednih finančnih težav, živi v osrednjeslovenski regiji.
Pokvarjen hladilnik in počitnice
Tudi nenadno pokvarjen hladilnik ali pralni stroj v različnih regijah prinašata drugačen stres. Na Gorenjskem so se lani brez težav po novega odpravili v štirih od petih gospodinjstev, medtem ko je bilo zrenje v lužo pod hladilnikom ali pomivalnim strojem veliko trpkejše v Podravju in na Koroškem. Tam si nepričakovanega stroška, za katerega bi morali nameniti do 900 evrov, ne bi mogli privoščiti kar v dveh od petih gospodinjstev. Podobno je bilo s počitnicami. Enotedenske letne počitnice zunaj doma za vse člane gospodinjstva bi si lani finančno lahko privoščilo 81 odstotkov gospodinjstev, kar je nekoliko manj kot leto prej. Če se znova dotaknemo regij, je slika podobna: počitnice si lahko privošči največ gorenjskih gospodinjstev, najtežje pa Korošci.
Ne stanejo le počitnice, včasih je drago že zgolj ostati doma. Stanovanjski stroški že nekaj zaporednih let dobri četrtini slovenskih gospodinjstev predstavljajo veliko breme. Je pa statistika vseeno postregla z nekoliko spodbudnejšim podatkom, da se je lani povečalo število tistih, ki živijo v primernih stanovanjih, torej brez vlažnih sten, puščajoče strehe in trhlih oken. Takšnih gospodinjstev je bilo lani 84 odstotkov.
Da je njihovo stanovanje glede na sistem ogrevanja in izolacijo dovolj toplo, je menilo 96 odstotkov gospodinjstev, kar je enak delež kot leto prej. Enak delež gospodinjstev (96 odstotkov) si je primerno ogrevano stanovanje lahko privoščil tudi finančno. Vse torej kaže, da večji problem postajajo (pre)topla poletja. Lansko poletje si svojih stanovanj ni zmoglo dovolj ohladiti vsako deseto gospodinjstvo. Delež pa bo verjetno z leti le še naraščal.
Za par čevljev imajo vsi
Statistika kaže, da si čisto vsak prebivalec Slovenije kljub draginji še vedno lahko privošči par čevljev, velika večina ljudi (97 odstotkov) pa tudi nova oblačila, kakšno druženje ob pijači ali hrani vsaj enkrat na mesec in plačilo položnice za internet v stanovanju. Se pa ta delež zmanjša, ko vprašanje nanese na plačljive prostočasne aktivnosti – teh si lani zaradi finančnih razlogov ni mogla privoščiti desetina gospodinjstev. Starejši ko so člani gospodinjstev, več težav imajo z odštevanjem denarja za prosti čas. Sicer pa statistika kaže, da Slovenci vedno več damo na prosti čas in prostočasne aktivnosti – zahajamo na različne vadbe, skupinska druženja, delavnice in podobno.
Pri prehranjevalnih navadah ostajamo zvesti zelenjavi, v običajnem tednu je lani 69 odstotkov oseb, starih 16 let ali več, uživalo zelenjavo vsaj enkrat na dan, kar je približno enako kot leta 2022. Kaže pa, da so lani ljudje redkeje posegali po sadju. Delež tistih, ki so si ga lahko privoščili vsak dan, se je v zadnjih treh letih zmanjšal z 68 na 62 odstotkov. Meso, ribe, rake ali morske sadeže so imele vsakodnevno na jedilniku približno tri osebe od desetih.
Srečnejši na zahodu
Čeprav so se razmere v preteklem letu glede financ nekoliko poslabšale, pa ljudje še vedno ostajajo optimistični. Na lestvici zadovoljstva z življenjem od ena do deset bi izbrali dobro sedmico (7,6), kar le za malenkost zaostaja za najzadovoljnejšimi leti doslej. To so bila leta 2024, 2023 in 2021. Zanimivo: ljudje v zahodni Sloveniji so vse od leta 2012, odkar so ti podatki dostopni, nekoliko srečnejši kot njihovi vzhodni sosedje. Ko nas je zanimalo, ali so srečnejše ženske ali moški, se je razkril še en zanimiv podatek. Več let razlik med spoloma ni bilo, zadnji dve leti pa je uspelo statistikom ujeti trend večjega zadovoljstva žensk. Zadovoljstvo z medosebnimi odnosi ostaja še višje. Med ena in deset so ljudje lani tej zelo pomembni kategoriji v življenju pripisali povprečno oceno 8,6. Resnično nezadovoljnih in nezadovoljnih je bilo vsega dva odstotka ljudi.
Kakor koli obračamo, noben denar in počitnice in nov hladilnik ne pomagajo, če nam jo zagode zdravje. In lani jo je mnogim, saj se je za kar tri odstotne točke zmanjšalo število tistih, ki so se lahko pohvalili z zelo dobrim zdravjem, več pa je bilo takih, ki so svoje zdravje ocenili za srednje, slabo ali zelo slabo.
