Kljub desetletjem prizadevanj za enakost spolov se najmlajša generacija odraslih moških presenetljivo zateka k tradicionalnim, v nekaterih primerih celo reaktivnim prepričanjem o vlogi žensk v družbi. Obsežna globalna raziskava inštituta Ipsos, izvedena v 29 državah, razkriva skrb vzbujajoč trend: moški generacije Z so v svojih pogledih na enakopravnost precej bolj konservativni kot prejšnje generacije. Slovenija ni bila vključena v to raziskavo, ki je obsegla nekatere najbolj konservativne države, kot sta Indija in Malezija, so pa nekatere naše institucije že opozorile na podobno problematične trende pri nas, resda ne tako skrajne.
Podatki, zbrani med več kot 23.000 anketiranci ob mednarodnem dnevu žensk, kažejo, da skoraj tretjina (31 odstotkov) moških, rojenih med letoma 1997 in 2012, meni, da bi morala biti žena vedno poslušna svojemu možu. Za primerjavo, to prepričanje deli le 13 odstotkov moških iz generacije babyboom (rojenih med letoma 1946 in 1964).
Strokovnjaki ta obrat pripisujejo predvsem vplivu družbenih omrežij in digitalnih algoritmov. Platforme, kot je tiktok, pogosto nagrajujejo in širijo ekstremna stališča, kar pospešuje polarizacijo. Po eni strani algoritmi promovirajo vplivneže, ki zagovarjajo toksično moškost, in trende tradicionalnih gospodinj (»tradwives«), po drugi strani pa spodbujajo radikalne feministične odzive.
Po mnenju Roberta Grimma, vodje političnih raziskav pri Ipsosu, mlajši moški pogosteje čutijo eksistencialno in statusno negotovost. Ta strah pred prihodnostjo lahko hitro vodi v miselnost: »Če ženske pridobivajo pravice, jaz izgubljam svoj položaj.«
Diskriminacija moških?
To potrjujejo tudi druge ugotovitve raziskave. Več kot polovica (57 odstotkov) moških generacije Z verjame, da je šlo spodbujanje pravic žensk tako daleč, da so zdaj sistemsko diskriminirani moški. Prav tako jih 61 odstotkov meni, da je bilo na področju enakosti v njihovih državah storjenega že dovolj. Nelagodje jim povzroča tudi finančna neodvisnost žensk – 29 odstotkov mladih moških meni, da zakon trpi, če žena zasluži več kot mož.
Julia Gillard s King's Business School je za medije poudarila, da ti mladi moški ne postavljajo samo omejujočih pričakovanj ženskam, temveč so s tem tudi sami ujeti v stroge in restriktivne družbene norme. Raziskovalci namreč opažajo, da osebna prepričanja posameznikov pogosto odstopajo od tistega, kar dojemajo kot pritisk družbe.
Čeprav raziskava osvetljuje globalno sliko – od ZDA in Mehike do Japonske in Tajske –, se trendi preslikavajo tudi v Evropo. Podatki iz Nemčije na primer kažejo na zanimiv razkorak. Medtem ko večina prebivalcev načeloma podpira pravično delitev hišnih opravil in vzgoje otrok, anketiranci hkrati priznavajo, da družbena pričakovanja v praksi še vedno močno pritiskajo na ženske. Kljub temu pa tudi tam kar 37 odstotkov vseh anketiranih moških trdi, da so danes žrtve diskriminacije pravzaprav oni.
Slovenski kazalniki
Da se ti globalni trendi nevarno preslikavajo tudi v slovenski prostor, potrjujejo izsledki domačih raziskav. Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS 2022), ki jo je pri nas izvedel Pedagoški inštitut, je pokazala drastičen in skrb vzbujajoč padec podpore enakopravnosti med najstniki v primerjavi z letom 2016. Raziskava je med drugim razkrila, da se več kot 30 odstotkov slovenskih osmošolcev strinja s trditvijo, da se »ženske ne bi smele ukvarjati s politiko«.
Še bolj nazorno sliko o vračanju k tradicionalnim vlogam ponuja nedavna študija o dojemanju moškosti med slovenskimi srednješolci, objavljena v znanstveni reviji Teorija in praksa. Ta razkriva močno zakoreninjenost stereotipov neposredno v slovenskih šolah – mladi fantje so trdno prepričani, da je primarna naloga moškega finančna skrb za družino in da mora moški nujno zaslužiti več kot partnerica. Ob tem raziskovalci tudi pri nas opozarjajo na uničujoč pritisk toksične moškosti, saj med slovenskimi dijaki prevladuje prepričanje, da moški ne smejo izražati čustev, pokazati ranljivosti ali prositi za pomoč, pri čemer sta edini družbeno sprejemljivi čustvi pogosto zgolj bes in jeza.
