Vrtni šetraj

Zvonka Hrovat

Šetraj je ena najstarejših dišavnic, včasih je veljal za antiseptično (antiseptik je snov, ki prepreči rast in razvoj mikroorganizmov) zelišče. Izvira iz vzhoda Sredozemlja in Kavkaza, poznamo pa tudi kraški šetraj, ki izvira iz juga Evrope, Turčije in severa Afrike. Po Evropi se je razširil v devetem stoletju, ko so ga kot razkužilno rastlino potresali po tleh, v srednjem veku pa je vsakdo, ki je kupil stročji fižol, dobil zraven še šetraj.

Opis

Njegovo botanično ime je Satureja hortensis L. in je iz družine ustnatic. Vrtni in kraški šetraj sta prezimno trdna polgrmička, ki čez zimo izgubita vse liste. Ko že mislimo, da je mraz rastlino uničil, se začne počasi prebujati in pokažejo se prvi nežni drobni zelenkasti listki. S poletno pripeko (močno sonce) šetraj popolnoma zaživi. Je zelo aromatična rastlina, ki zraste do 40 centimetrov visoko. Korenine ima močno razrasle, steblo je pri tleh nekoliko olesenelo, naprej pa zeleno in močno razraščeno. Listi so ozki, topi, priostreni in celorobi, temno zeleni in na spodnji strani dlakavi, v njih je mnogo oljnih žlez. V njihovih zalistjih se razvijejo kratkopecljati cvetovi, ki imajo zvonaste čaše. Cvetni venec je vijoličasto rožnat ali belo moder z drobnimi dlakami, prašniki pa komaj segajo iz venca. Cveti od junija do avgusta. V naravi raste v toplem in kamnitem Sredozemlju, drugače ga gojimo v vrtu. Rad ima rahlo in bogato zemljo na soncu.

Zdravilni deli in nabiranje

Uporablja se cela rastlina ali le listi. Prvič ga nabiramo pred nastavljanjem cvetnih popkov, saj ima v tem času največjo dišavno in zdravilno moč, drugič ga nabiramo v času bohotnega cvetenja, vedno pa v dopoldanskem času. Porežemo ga do tal ter povežemo v šopke in sušimo v senci na zračnem prostoru. Dobro posušeno zelišče na drobno narežemo (brez olesenelih in debelih delov) in hranimo v temnih ter dobro zaprtih steklenih posodah. Vrtni šetraj je slajši in primernejši za dodajanje svežim, kraški pa k posušenim stročnicam.

Zdravilne učinkovine

Grenčine, sitosterin, eterično olje, rastlinski hormoni, čreslovine, maščobe, sladkor, urzolna kislina. V eteričnem olju so timol, depenten, cimol, fenolen, karvakrol. Timol in karvakrol delujeta antibakterijsko.

Je zdravilna rastlina, ki zelo blagodejno deluje na želodec in črevesje. Je odlično sredstvo za spodbujanje teka ter prebave, prav tako pa tudi preprečuje napenjanje in vetrove v črevesju. Eterično olje v šetraju izredno dobro pomaga pri driskah, ki so posledica nepravilnih gnilobnih procesov v črevesju. Pomaga tudi pri kašlju in odstranjevanju sluzi.

Čaj iz šetraja: potrebujemo dve čajni žlici šetraja, ki ga prelijemo z litrom vrele vode. Pustimo deset minut in precedimo. Spijemo lahko do tri skodelice čaja na dan, sladkanega z medom. Ta čaj je zelo primeren za sladkorne bolnike, ker zmanjšuje občutek žeje, ki ga ima vsak bolnik s sladkorno (pije se seveda brez sladkorja). Če je žeja huda, se na začetku spije do štiri skodelice na dan, ko se žeja zmanjša se količina popitega čaja zmanjša.

Čaj iz šetraja zdravi driske, ki nastanejo zaradi gnilobnega vrenja; pomirja tudi črevesne in želodčne krče ter odganja vetrove.

Pomembno

Stranskih učinkov, ki bi nam lahko škodovali, se nam ni potrebno bati, vendar zaradi vsebnosti timola ne smemo pretiravati z njegovim uživanjem. Torej v priporočenih količinah ga lahko uživamo brez zaskrbljenosti.

Priporočamo