Desetletja je bil obred v restavracijah s hitro prehrano in obcestnih lokalih enak: plastični zavojček, nazobčan rob in pogosto neuspešen poskus odprtja, preden je vsebina končala na krožniku – embalaža pa v smeteh. Ta doba priročnosti, ki je s seboj prinesla gore odpadkov, ki se jih ne da reciklirati, se zdaj nepreklicno bliža koncu.
Evropska unija je potrdila dokončni časovni okvir za uveljavitev uredbe o embalaži in odpadni embalaži. Datum, ki si ga morajo gostinci in hotelirji z rdečim obkrožiti na koledarju, je avgust 2026. Takrat bodo iz restavracij, barov in hotelov morale izginiti vse miniaturne plastične embalaže za enkratno uporabo. Ukrep, ki je del širšega in ambicioznega programa za zmanjšanje količine odpadkov, bo prisilil industrijo v iskanje novega ravnovesja med higieno, stroškovno učinkovitostjo in trajnostjo.
Slovo od miniaturnih stekleničk
Čeprav je javna razprava pogosto osredotočena na vrečke s kečapom in majonezo, je doseg nove zakonodaje bistveno širši. Uredba posega globoko v drobovje hotelskega poslovanja. Priljubljene miniaturne stekleničke šamponov, balzamov in gelov za prhanje, ki so za mnoge goste predstavljale majhen spominek na bivanje v hotelu, postajajo stvar preteklosti.
Namesto njih bodo morale namestitvene zmogljivosti uvesti sisteme za ponovno polnjenje. Dozirniki, ki so jih nekatere ekološko ozaveščene hotelske verige že uvedle, bodo postali zakonska norma. Cilj Bruslja je jasen: drastično zmanjšati količino plastike, ki se uporabi za nekaj minut ali celo sekund, nato pa stoletja razpada na odlagališčih ali v oceanih.
Vendar pa prehod ne bo preprost. Gostinci se spopadajo z logistično nočno moro. Zamenjava vrečk za dozirnike ali posodice za večkratno uporabo zahteva naložbe v novo opremo, predvsem pa spremembo delovnih procesov.
Kritiki opozarjajo, da prehod na embalažo za večkratno uporabo prinaša nova tveganja. Skodelice, krožniki in posodice za omake, ki se bodo morali uporabljati znova in znova, zahtevajo strožje protokole pomivanja in sterilizacije.
Poseben izziv predstavlja sobna postrežba in higienski izdelki. Medtem ko je prehod na dozirnike mila v kopalnicah razmeroma enostaven, pa uredba zahteva tudi opustitev plastičnih ovojev za kozarce in druge predmete v hotelskih sobah. Alternativa – da gostje prinašajo svoje pripomočke – za večino hotelov višje kategorije ni sprejemljiva, saj bi s tem drastično znižali standard storitve. So pa ponekod že uvedli papirnate ovoje.
Od leta 2026 do 2032
Bruselj se zaveda, da gospodarstva ne more ustaviti čez noč, zato je časovnica prilagojena postopnemu uvajanju.
Avgusta začne veljati prepoved za plastično embalažo za enkratno uporabo za začimbe, omake, sladkor ter za miniaturno kozmetično embalažo v hotelih. Pomembno je opozoriti, da prepoved v tej fazi še ne velja za hrano za s seboj, prav tako so izvzeti zdravstveni domovi in centri za oskrbo.
Januarja 2030 se bo prepoved razširila. Zajela bo širši spekter živilskih, kozmetičnih in higienskih izdelkov, s čimer se bo pritisk na proizvajalce embalaže še povečal.
Februarja 2032 pa bo evropska komisija izvedla celovito evalvacijo ukrepov. Ocenjevala se bosta tako okoljski vpliv (koliko manj odpadkov je bilo ustvarjenih) kot vpliv na zdravje in ekonomijo.
Kljub določenim datumom bo prehod mehak v smislu obstoječih zalog. Podobno kot pri ukinitvi plastičnih slamic in pribora bodo trgovci in gostinci lahko porabili obstoječe zaloge izdelkov, ki so bili nabavljeni pred uveljavitvijo prepovedi.
Tekma s časom
Industrija embalaže je zdaj v tekmi s časom, da bi razvila rešitve, ki bodo skladne z zakonodajo, a hkrati ekonomsko vzdržne. Materiali, primerni za kompostiranje, in papirnate alternative so del rešitve, vendar uredba jasno favorizira ponovno uporabo pred recikliranjem ali kompostiranjem.
Za evropskega potrošnika to pomeni spremembo navad. Mizica v restavraciji bo kmalu videti drugače. Manj bo smeti, več bo stekla, keramike in dozirnikov. To je vizija Evrope, ki se poskuša izviti iz primeža plastike, četudi to pomeni, da bomo morali žrtvovati nekaj tistega udobja, ki smo ga v zadnjih desetletjih imeli za samoumevnega.
