Ko bo v petek na stadionu San Siro zasvetil olimpijski ogenj, to ne bo zgolj simbol začetka novih športnih dosežkov, pač pa bo tudi vrhunec tehnološke revolucije, ki se je bržkone pripravljala desetletja. Zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini d'Ampezzo namreč ne bodo ostale zapisane le po strminah Stelvia, temveč tudi po algoritmih, ki bodo prvič v zgodovini prevzeli vlogo glavnega režiserja svetovnega spektakla.

Za kulisami te digitalne preobrazbe stoji Olympic Broadcasting Services (OBS), tehnološko srce Mednarodnega olimpijskega komiteja. V preteklosti so bile igre poligon za preizkušanje barvne televizije ali visoke ločljivosti, Milano-Cortina 2026 pa predstavlja prehod v dobo »inteligentnega oddajanja«. Umetna inteligenca (UI) tukaj ni več zgolj futuristična obljuba. Bo osnovno orodje, ki bo v realnem času obdelovalo na tisoče ur surovega materiala.

Od leč do algoritmov

Strategija, ki jo vodi Yiannis Exarchos, izvršni direktor OBS, temelji na kontinuiteti. Od leta 2001 je OBS deloval kot glavni akter olimpijske vizualne podobe, kar mu je omogočilo, da tehnologije, kot sta UHD HDR in produkcija v oblaku, razvija v več ciklih. V Italiji pa se bo ta evolucija spremenila v preskok, je te dni poročal Euronews.

Igre v Italiji želijo dokazati, da digitalni napredek ni v nasprotju z ekološko odgovornostjo. Olimpijska bakla, ki so jo zasnovali z uporabo recikliranih materialov in biogoriv, je s svojo transparentno zasnovo simbol te nove filozofije: vidna tehnologija, ki ne skriva svojega delovanja, ampak poudarja svojo učinkovitost.

Gledalci bodo deležni vizualne izkušnje, ki meji na videoigre. Sistemi umetne inteligence, ki so jih v povojih preizkusili v Parizu, bodo v Dolomitih omogočili »zamrznitev« smučarja sredi skoka, generiranje takojšnjega 360-stopinjskega pogleda in prekrivanje slike z biometričnimi podatki v milisekundi. To ni le estetika. Gre za novo razumevanje športa, kjer bodo podatki o hitrosti, naklonu in pritisku na smuči postali del pripovedi.

Droni in virtualna bližina

Morda najbolj radikalna sprememba prihaja iz zraka. FPV-droni (brezpilotniki s prvoosebnim pogledom) bodo spremljali tekmovalce pri vrtoglavih hitrostih na sankaški progi ali med smukaškimi zavoji. Ti agilni stroji bodo gledalcem omogočili, da se »usedejo« na sanke, slike pa bodo neposredno prenašali v formate za navidezno resničnost.

Vendar tehnologija ne bo služila le spektaklu. Za športnike bo na voljo aplikacija Get Set, Train Smarter, ki uporablja napredno analitiko za preprečevanje poškodb, medtem ko bo digitalni ščit – avtomatiziran sistem moderiranja – s pomočjo umetne inteligence čistil spletni prostor sovražnega govora in skrbel za počutje udeležencev.

Trajnost kot končni cilj

Italijanske igre želijo dokazati, da digitalni napredek ni v nasprotju z ekološko odgovornostjo. Olimpijska bakla, ki so jo zasnovali z uporabo recikliranih materialov in biogoriv, je s svojo transparentno zasnovo simbol te nove filozofije: vidna tehnologija, ki ne skriva svojega delovanja, ampak poudarja svojo učinkovitost.

OBS se je zavezal, da bo do leta 2028 fizični odtis svojih oddajnih centrov zmanjšal za skoraj 40 odstotkov. Zanašanje na oddaljeno produkcijo in oblačno infrastrukturo pomeni manj opreme, manj potovanj in manjšo porabo energije.

Milano-Cortina 2026 je torej tudi laboratorij na prostem, kjer se bo izkristalizirala prihodnost globalne zabave. Italija nam ne bo pokazala le, kdo je najhitrejši na snegu, temveč tudi, kako globoko lahko tehnologija prodre v samo srce športnega doživetja.

Priporočamo