Zaostrovanje bližnjevzhodnega konflikta, ki je prerasel v vojno med Združenimi državami Amerike, Izraelom in Iranom, je povzročilo tektonske premike na evropskem turističnem trgu, je te dni poročal The Guardian. Evropski dopustniki namreč po podatkih množično odpovedujejo potovanja v vzhodno Sredozemlje, medtem ko turistične agencije beležijo izjemen porast povpraševanja po varnejših turističnih ciljih v Evropi in na Karibih. 

Zaradi zaprtja zračnega prostora in naraščajočih varnostnih tveganj se  evropski turisti pospešeno izogibajo tradicionalnim poletnim ciljem, kot so Turčija, Ciper in Egipt. Največji evropski organizator potovanj, Tui, poroča, da potrošniki zdaj izbirajo znane in laže  dostopne lokacije. Posledično strmo naraščajo rezervacije za Španijo, Portugalsko, Italijo in nam sosednjo Hrvaško. Del teh sprememb pa bodo bržkone (v pozitivnem smislu) občutili tudi slovenski turistični delavci.

Predstavniki turistične industrije sicer poudarjajo, da kljub odpovedim na kriznih območjih večina strank potovanj ne prekliče v celoti, temveč jih zgolj preusmeri. Letalski prevozniki se že prilagajajo novim razmeram. Nizkocenovnik Wizz Air je napovedal začasno preusmeritev približno polovice svojih bližnjevzhodnih zmogljivosti – od 25 do 30 letov na dan – na evropske počitniške cilje do septembra.

Skokovita rast cen

Potniki, ki se želijo povsem izogniti tveganjem in motnjam v Evropi ter regiji, se vse pogosteje ozirajo tudi čez Atlantik. Še posebej agencije v Britaniji in Nemčiji poročajo o eksponentni rasti zanimanja za Karibe, zlasti za Dominikansko republiko in Jamajko.

Najhujše posledice čuti turistično gospodarstvo na Bližnjem vzhodu, ki je pred krizo doživljalo razcvet. Po ocenah Svetovnega sveta za potovanja in turizem regija zaradi konflikta trenutno izgublja 545 milijonov evrov turističnih prihodkov na dan.

Vendar pa sta nenaden naval na alternativne destinacije in omejeno število preostalih letalskih sedežev povzročila drastičen dvig cen. Tržni analitiki ugotavljajo, da so se letalske vozovnice za nekatere karibske destinacije podražile za skoraj 30 odstotkov v zgolj nekaj dneh. V posameznih primerih so cene sedežev v ekonomskem razredu poskočile tudi za več kot 1000 evrov, kar številne družine izriva s trga dolgih potovanj.

Finančni pretresi

Kriza že terja hud finančni davek pri ponudnikih turističnih storitev. Delnice britanske spletne agencije On the Beach so minuli teden strmoglavile za 13 odstotkov, potem ko je podjetje zaradi nepredvidljivosti trajanja vojne umaknilo svoje letne napovedi o dobičku. Podjetje je vlagatelje opozorilo na "znaten upad" rezervacij za države vzhodnega Sredozemlja.

Negativni trend je zajel tudi letalske prevoznike. Delnice družb Easyjet in Jet2 so po začetku spopadov upadle za 16 oziroma 10 odstotkov.

Najhujše posledice pa čuti turistično gospodarstvo na Bližnjem vzhodu, ki je pred krizo doživljalo razcvet. Po ocenah Svetovnega sveta za potovanja in turizem (WTTC) regija zaradi konflikta trenutno izgublja okoli 600 milijonov dolarjev (približno 545 milijonov evrov) turističnih prihodkov na dan. Pred vojno so bile ocene, da bodo mednarodni obiskovalci letos na Bližnjem vzhodu porabili okoli 207 milijard dolarjev.

Tarče napadov so namreč postale tudi nekatere najbolj ikonične turistične točke v regiji. V Dubaju je bil v iranskem napadu poškodovan svetovno znani hotel Fairmont, medtem ko so razbitine prestreženega drona povzročile požar v prestižnem hotelu Burdž Al Arab in na mednarodnem letališču v Dubaju.

Zaradi stopnjevanja nasilja zunanja ministrstva evropskih držav državljanom strogo odsvetujejo vsa potovanja v Združene arabske emirate, Jordanijo, Katar, Bahrajn in Oman.

 

 

Priporočamo