Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal napotitev velike vojaške bolnišniške ladje na Grenlandijo, kar znova sproža ugibanja o novih diplomatskih napetostih med Združenimi državami Amerike in Dansko. Gre za potezo, ki nima precedensa v mirnodobnem času in ki sledi Trumpovim večletnim ambicijam po povečanju vpliva na tem strateško ključnem arktičnem otoku.
Trump je odločitev naznanil na svojem družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da je plovilo »že na poti« in da bo pomagalo pri oskrbi bolnikov, ki na otoku naj ne bi imeli dostopa do ustrezne pomoči. Za zdaj ostaja nejasno, ali je bila operacija usklajena z dansko vlado ali z lokalnimi oblastmi v Nuuku.
Neskladje med zmogljivostmi in potrebami
Ameriška mornarica upravlja z dvema ploviloma razreda Mercy, ki premoreta po 1000 bolnišniških postelj. Ti plavajoči medicinski centri so običajno rezervirani za območja, ki so jih prizadele katastrofalne naravne nesreče, kot so potresi ali hurikani, oziroma za velika vojna žarišča.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo na nesorazmernost ukrepa. Celotna Grenlandija ima namreč samo približno 57.000 prebivalcev, 1000 postelj bi teoretično lahko oskrbovalo skoraj dva odstotka celotne populacije hkrati. Trenutno pa tudi ni poročil o kakršnem koli nenadnem izbruhu bolezni ali humanitarni krizi, ki bi opravičevala tovrstno posredovanje.
Ironija nedavnega sodelovanja
Napotitev ladje prihaja nekaj dni po tem, ko so danske oborožene sile priskočile na pomoč ameriški mornarici. Danski helikopter je namreč pred obalo Nuuka evakuiral člana posadke z ameriške podmornice, ki je potreboval nujno medicinsko pomoč, in ga prepeljal v lokalno kliniko v prestolnici. To dejstvo postavlja Trumpove trditve o »pomanjkanju pomoči na otoku« v vprašljivo luč.
Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod dansko krono, je že dlje časa v središču Trumpove zunanje politike. Predsednik je v preteklosti odkrito govoril o nakupu otoka, kar so na Danskem označili za absurdno. Čeprav je na januarskem Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu ameriški omilil retoriko in izključil uporabo vojaške sile za aneksijo, je poudaril, da si prizadeva za »sprejemljiv dogovor«.
Analitiki ocenjujejo, da bi pošiljanje bolnišniške ladje lahko bilo oblika mehke moči ali pa preprosto provokacija, s katero želi Washington preveriti odločnost Danske in utrditi svojo prisotnost v regiji, ki zaradi taljenja ledu postaja vse pomembnejša za pomorski promet in črpanje naravnih virov.
Dansko zunanje ministrstvo se na Trumpove objave še ni uradno odzvalo, pričakuje pa se, da bo dogodek dodatno obremenil odnose znotraj zveze Nato.
