Ljudstvo pred parlamentarnimi volitvami običajno najbolj zanimajo domače teme, a tokrat je v ospredju mednarodni kaos. Konflikt na Bližnjem vzhodu se bo kmalu še kako pokazal tudi v slovenskih družinskih proračunih: pomanjkanje energentov, dražje gorivo in zemeljski plin, dražja elektrika, okrnjene dobave … Ne preseneča, da je zunanja politika postala del predvolilnega boja. Kako naj se Slovenija obnaša ob nadvse zaostrenih mednarodnih razmerah, politiki izvršenih dejstev ameriškega predsednika Donalda Trumpa in nastajajočem novem svetovnem redu?
Španski premier Pedro Sanchez, ki se je minuli teden izpostavil z odločnim nasprotovanjem novi vojni in Američanom ni dovolil uporabe vojaških oporišč na španskem ozemlju za napade na Iran, je požel naklonjenost na levi strani političnega pola v Sloveniji. Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob pravi, da ima Sanchez vso njegovo podporo. Špancu so ploskali tudi v SD, predsednik Matjaž Han je začetek nove vojne ocenil za katastrofo. Medtem pa je koalicijsko partnerico Levico zmotilo, da je zunanje ministrstvo, ki ga vodi SD-jeva ministrica Tanja Fajon, na pogovor poklicalo samo iransko veleposlanico v Sloveniji, ne pa tudi ameriških in izraelskih predstavnikov.
Iz SDS se je o tej temi oglasila evropska poslanka Romana Tomc na družbenem omrežju X z opazko, da Robert Golob ni pozval iranskega režima k spoštovanju mednarodnega prava.
Anžeta Logarja je v imenu Demokratov presenečalo, da predsednik vlade ni nemudoma sklical sveta za nacionalno varnost. Vladimir Prebilič (Prerod) v napadu na Iran vidi imperialistično vojno in kršenje mednarodnega prava. Za Zorana Stevanovića, prvaka stranke Resnica, je mednarodno pravo mrtvo in zdaj lahko po zgledu ZDA močnejši napade šibkejšega. Za Miho Kordiša (Mi, socialisti) so ZDA in Izrael agresorski.
Kaj pravijo o zaveznici ZDA
Kljub skrhanim odnosom ZDA in evropskih zaveznic v večini političnih strank ZDA štejejo za ključnega zaveznika. »Zavezništvo je skrhano in zaupanje je izpuhtelo,« sicer ugotavlja Robert Golob in poudarja spoštovanje mednarodnega prava. A državi sta zaveznici ne glede na to, kdo je predsednik ZDA, je stališče Gibanja Svoboda. V SD se zavzemajo za učinkovitejše partnerstvo z ZDA.
Tudi v največji opozicijski stranki poudarjajo, da so ZDA ključni zaveznik ne glede na administracijo, ki je na oblasti. Janez Janša tokrat ob napadu ZDA na Iran ni pošiljal javnih čestitk Trumpu na družbenem omrežju X, je pa dolgoletna zunanjepolitična usmeritev SDS jasna: močna podpora ZDA in Izraelu ter zelo kritičen odnos do iranskega režima. V SDS so spomnili še, da se je erozija mednarodnega reda začela z agresijo stalne članice Nata Rusije na svojo sosedo Ukrajino.
Jernej Vrtovec (lista NSi, SLS in Fokus) ocenjuje, da so dejanja ZDA posledica šibkosti Evrope. »Sveta, kot smo ga poznali, ki je temeljil na mednarodnem pravu, ni več,« pravi.
Anže Logar ugotavlja, da je svet v novi hladni vojni, ko so se velesile odločile slediti samo svojim interesom: »Varnostni svet Združenih narodov ni več relevanten organ, multilateralizma ni več.« Z vsako ameriško administracijo je treba voditi pragmatično politiko, ki temelji na skupnih interesih in zavezništvu, se strinjajo v stranki Demokrati.
Vladimir Prebilič ocenjuje, da ZDA niso več zaveznik Evrope, EU se bo morala zanašati nase. Z ZDA pod Trumpom bi ohranjali ohlajen partnerski odnos, brez zaostrovanja, a z jasnim stališčem glede temeljnih vprašanj v mednarodnem prostoru, predlaga.
Luka Mesec (lista Levica in Vesna) meni, da se mora EU po 80 letih odcepiti od ZDA in se postaviti na svoje noge. »Trump želi oslabiti Evropo s tem, da podpira evropsko desnico,« pravi Mesec. Za Slovenijo so ZDA pomemben partner, a mu ne gre nekritično slediti, ampak je treba z EU krepiti strateško avtonomijo. Tudi Zoran Stevanović meni, da mora Slovenija ravnati previdno in ne sme samodejno slediti vojaškim akcijam zaveznic.
Karl Erjavec (Zaupanje) je za pragmatično politiko do ZDA in pravi, da bi morala Slovenija bolje izkoristiti priložnosti s prvo damo Melanio Trump. Miha Kordiš (Mi, socialisti) pa trdi, da je sedanja politika Slovenije do ZDA lakajska in da bi bilo treba zavzeti samostojno politiko.
Kam naj se ozira Evropska unija?
Preverili smo tudi, kaj politične stranke izpostavljajo pri zunanji in evropski politiki in kaj o tem pišejo, če sploh kaj, v svojih predvolilnih programih.
V SDS zagovarjajo krepitev evropskega krila zveze Nato ob hkratnem ohranjanju strateškega zavezništva z ZDA. »Samo povezana in sodelujoča skupina držav, ki izhajamo iz zahodne civilizacije, lahko v razmerah povečanih varnostnih tveganj ohranja severnoatlantski prostor varen pred zunanjo grožnjo,« so zapisali. Napovedali so stabilno in namensko financiranje obrambe, izpolnjevanje zavez Natu in gradnjo nacionalnih zmogljivosti. Omenjajo pa tudi obvezno vojaško usposabljanje, če bo to potrebno.
Gibanje Svoboda med objavljenimi stebri svoje politike nima posebej izpostavljenega področja zunanje politike. Robert Golob pa je v predvolilni kampanji ocenil, da je politiki njegove vlade uspelo, da nas drugi postavljajo za zgled, kakšna bi morala biti Evropa. Želijo pa si razprave o reformi Organizacije združenih narodov, da bi se lahko bolj učinkovito odzivala.
»Zveza Nato zagotavlja varnost, to skupno varnost moramo krepiti in jo, glede na grožnje iz Rusije, širiti in krepiti,« je prepričan Jernej Vrtovec. Evropa bi se morala krepiti z enotnim trgom, skupno diplomacijo, varnostno politiko in fiskalno politiko, je prepričan. Slovenija mora po prepričanju NSi za svojo obrambo nameniti več, sodelovati v krepitvi evropskega stebra Nata ter sooblikovati skupno obrambno in varnostno politiko EU.
Evropska unija mora strniti vrste in potrebuje premislek o tem, v katero smer naj gre, meni Anže Logar. »Iskati je treba zaveznike tudi zunaj tradicionalnih zavezništev,« pravi. EU potrebuje svojo vojsko, so prepričani v stranki. So tudi za uvedbo državljanske dolžnosti v Sloveniji, to je krajšega služenja v vojski, policiji ali civilnih organizacijah. Zavračajo zunanjepolitični aktivizem. Slovenija mora govoriti v tujini z enim glasom, pogosto je ravno nasprotno, ocenjujejo.
Tudi Prebilič podpira močnejše evropsko krilo zveze Nato. Predlaga resno razpravo o vzpostavitvi evropske vojske. Po njegovem mnenju mora EU graditi nova partnerstva – denimo s Kanado, Mehiko, Brazilijo, Japonsko in Južno Korejo – ter hkrati ohranjati uravnotežene odnose z ZDA, Kitajsko in državami globalnega juga. Slovenska vojska pa mora krepiti svoje zmogljivosti.
V SD so prepričani, da je Slovenija reševala ugled zunanje politike Evrope, ko je obsodila genocid v Gazi in priznala državo Palestino. Zavzemajo se za okrepljeno Evropsko unijo, da spet postane politični in gospodarski zgled svetu. »Resno moramo jemati zavezništvo v EU. V EU se moramo poenotiti o odnosu do ZDA,« poudarja podpredsednik stranke Luka Goršek.
V Levici so prepričani, da zveza Nato svojim članicam ne zagotavlja več niti obrambne varnosti. Zagovarjajo umik Slovenije iz zveze Nato in oblikovanje evropskega varnostnega obroča, ki bo zajemal obrambno, energetsko in prehransko varnost. Doma se zavzemajo za čim nižje obrambne izdatke, usmerili bi jih v projekte dvojne rabe: za zaščito kritične infrastrukture, zdravstveni sistem in obrambo pred naravnimi nesrečami.
Zoran Stevanović iz Resnice trdi, da imajo slovenski interesi prednost pred mednarodnimi obveznostmi. EU očita mlahavost in pomanjkanje vizije. V memorandumu stranke pišejo, da je treba preučiti status Slovenije v mednarodnih organizacijah. Stevanović bi organiziral referendum o naklonjenosti članstvu v Natu. Hkrati pa podpira krepitev obrambne sposobnosti Slovenije. Stranka Mi, socialisti pa poudarja, da bi se morala Slovenija povezovati z državami globalnega juga, predvsem s Kitajsko.
