Letošnja sezona nabiranja divjih rastlin, konkretno čemaža, se je začela zelo tragično, saj sta zaradi usodne zamenjave rastlin umrli dve osebi. Po naših zanesljivih informacijah sta življenje izgubila 60-letni moški iz Ljubljane in 70-letna ženska iz Brežic.
Iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo so sporočili, da je letošnja slika izjemno resna, saj so obravnavali že pet bolnikov, ki so imeli prebavne težave po obroku čemaža. Vodja centra, zdravnik izr. prof. dr. Miran Brvar, je za Slovenske novice dejal, da tako tragične pomladi ne pomni že dolgo časa. Nazadnje so o smrtnih primerih poročali leta 2018, ko sta po pomotnem zaužitju jesenskega podleska namesto čemaža umrla zakonca. Od leta 2000 do 2018 so zaradi tovrstnih zastrupitev umrli štirje ljudje. Čeprav so v vmesnih letih obravnavali več deset bolnikov s prebavnimi težavami po obroku čemaža, vse do letos smrtnih izidov ni bilo. Za primerjavo: letos so v UKC Ljubljana obravnavali pet bolnikov, lani pa osem.
Potek zastrupitve in opozorilni znaki
Nevarnost zastrupitve povečuje dejstvo, da se prvi simptomi ne pokažejo takoj, temveč šele po nekaj urah. Bodite pozorni na naslednje zgodnje znake. Pojavijo se slabost, bruhanje in driska, ki je lahko tudi krvava. Prisotne so hude bolečine v trebuhu. Po teh prvih znakih se stanje izjemno hitro poslabša. V prihodnjih dneh lahko pride do odpovedi ključnih organov, kot so srce, jetra, ledvice in pljuča. Tudi če bolnik preživi prve kritične dni, nevarnost še zdaleč ni mimo. Po štirih do petih dneh lahko namreč začne odpovedovati kostni mozeg, kar drastično poveča tveganje za okužbe in krvavitve. Preživelim bolnikom pa lahko po nekaj tednih tudi izpadejo lasje.
Kako pravilno ukrepati?
Vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo opozarja na ključno pravilo: ob vsaki prebavni težavi, ki nastopi po obroku divjih rastlin (predvsem čemaža), je treba nemudoma pomisliti na možnost zastrupitve z jesenskim podleskom ali čmeriko. Če se odpravite k zdravniku, s seboj vedno vzemite ostanke rastline ali njene dele. To bo bolnišničnemu osebju omogočilo lažjo prepoznavo rastline in hitrejše ter ustreznejše ukrepanje
Kako ga prepoznamo?
Preden sploh začnemo razmišljati o nabiranju, moramo natančno vedeti, kako izgleda pravi čemaž (Allium ursinum). Vaš glavni zaveznik je vonj. Čemaž ima močan, prepoznaven vonj po česnu. Če list pomencate med prsti, mora izrazito zadišati. Listi so suličaste do eliptične oblike, svetlo do temno zeleni in imajo izrazit pecelj. Iz tal vedno poganjajo posamično (vsak list ima svoj pecelj). Ko cveti - običajno kasneje spomladi -, ima čudovite, zvezdaste bele cvetove, zbrane v socvetje na vrhu stebla.
Smrtno nevarni dvojniki
Najpogostejše in najbolj nevarne zamenjave se zgodijo s tremi rastlinami. Poznavanje njihovih značilnosti vam lahko reši življenje.
1. Jesenski podlesek (Colchicum autumnale) – Izjemno strupen!
To je najnevarnejši dvojnik, saj zaužitje že majhnih količin povzroči hude zastrupitve in pogosto smrt, saj vsebuje močan strup kolhicin. Raste na vlažnih travnikih in v svetlih gozdovih, pogosto pomešan s čemažem.
Ključna razlika: Listi jesenskega podleska nimajo peclja. Iz tal poganjajo v rozeti, tako da en list na dnu objema drugega (so tulčasto zviti). Listi so nekoliko bolj togi, mesnati in na spodnji strani temnejši. Nimajo vonja po česnu.
2. Šmarnica (Convallaria majalis) – Strupene vsebujejo glikozide
Šmarnica je lepa, a strupena rastlina, ki vpliva na delovanje srca.
Ključna razlika: Pri šmarnici iz tal poženeta po dva lista skupaj, ki se pri dnu objemata (nimata ločenih pecljev, ki bi rasla neposredno iz zemlje). Listi so bolj bledo zeleni, manj svetleči in bolj togi kot pri čemažu. Nimajo vonja po česnu.
3. Bela čmerika (Veratrum album) – Zelo strupena
Raste nekoliko kasneje in pogosteje v višjih legah, a se občasno znajde na istih rastiščih kot čemaž. Zaužitje povzroči hude prebavne in srčne težave.
Ključna razlika: Njeni listi so izrazito vzdolžno nagubani (podobno kot harmonika) in premenjalno nameščeni na močnem, mesnatem steblu. Nimajo vonja po česnu.
