Danske oblasti bijejo plat zvona, potem ko je na obali otoka Fanø nasedlo pet kitov glavačev. Gre za tretji tovrstni incident v kratkem času, kar sproža resne skrbi med morskimi biologi in okoljevarstveniki, saj so bili ti veličastni sesalci v teh vodah zadnje desetletje prava redkost.
Po poročanju danske tiskovne agencije Ritzau so prva poročila v petek omenjala štiri živali, v soboto zjutraj pa so opazovalci na težko dostopnem območju med otokom Fanø in polotokom Skallingen opazili še petega kita. Stanje na terenu je pretresljivo: tri živali so že poginile, ena se še bori za življenje, do pete pa se reševalne ekipe zaradi neugodnih razmer še niso uspele prebiti.
Strokovnjaki z danske agencije za varstvo okolja predvidevajo, da so kiti zašli med svojo običajno selitvijo. V tem letnem času samci glavačev zapuščajo mrzle arktične vode in plavajo proti toplejšim območjem južno od Anglije. Severno morje je za te globokomorske potapljače, ki se običajno zadržujejo v tisočmetrskih globinah, past. Plitvine ob danski obali so zanje pogosto usodne, saj njihova sonar navigacija v nizki vodi ne deluje pravilno.
Danski minister za okolje Magnus Heunicke je javnost pozval k spoštovanju prepovedi približevanja. »Ključnega pomena je, da se ljudje ne približujejo območju. Vsako vmešavanje povzroča živalim dodaten stres in neposredno ovira reševalno akcijo,« je dejal Heunicke.
Nenaden porast primerov – pred tem so na Danskem zadnji tak val primerov zabeležili pred desetletjem – ostaja uganka. Pred samo tremi tedni so 14-metrskega kita našli v Severnem Jutlandu, kmalu zatem pa še enega v bližini mesta Esbjerg.
Znanstveniki zdaj preučujejo, ali so za pogostejše napake v navigaciji krive podnebne spremembe, spremenjeni morski tokovi ali človeški dejavniki, kot je hrup pod gladino morja.
