Zoran Triglav
Prišel je dan, ko lahko svoja prevozna sredstva preobujemo v lažja, poletna obuvala. Poletje je resda še daleč, zato so gume pravzaprav letne (tako uči tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika), ne samo poletne. Preobuvanje seveda ni obvezno in bo z njim marsikdo še počakal, čeprav vreme kaže, da je zime nepreklicno konec. Jutra so namreč ponekod še mrzla in v takih temperaturah se zimske gume pač bolje odrežejo. Res pa je, da ob višjih temperaturah profil na zimskih gumah pospešeno kopni. Težava je popolnoma primerljiva s tisto, ko se v teh dneh dame zjutraj ne morejo odločiti, naj obujejo odprte nizke čevlje ali zaprte gležnjarje, saj jih bo zjutraj v prvih zeblo, popoldne pa jim bo v drugih vroče. Če niste jutranji voznik, lahko zimske gume torej brez oklevanja zamenjate z letnimi.
Vsaj štirje milimetri
Kdor je upošteval naš nasvet in ima tako letne kot tudi zimske gume nameščene na svojih platiščih in ima dva kompleta koles, lahko to brezplačno stori sam, ostali pa se postavite v vrsto pri vulkanizerju. Če imajo vaše letne gume globino profila manjšo od petih milimetrov in niso nameščene na platiščih, je vredno razmisliti o nakupu novih, saj se njihova ponovna namestitev bržkone ne splača več. Čeprav je najmanjša dovoljena globina tri milimetre, se oprijem gume s cesto namreč občutno poslabša že pri štirih milimetrih (kolikor je spodnja dovoljena meja v nekaterih drugih evropskih državah), zlasti na mokrem cestišču. Vaše gume so odslužile svoje tudi, če so stare več kot šest let, čeprav imajo še veliko profila. Guma z leti otrdi (kot pozabljena radirka v predalu) in ne zagotavlja več varnega oprijema s cesto. Če pomislimo, da je prav guma naš edini stik s cesto, kar je še posebno pomembno v ovinkih ali pri zaviranju, nakup novih nenadoma ni več tako nepotreben. Naš redni bralec Miran iz Nove Gorice v pismu sprašuje, kako naj izbere prave gume in kje naj jih kupi najugodneje.
Neodvisni testi
Kadar kupujemo avtomobilske gume, moramo biti pozorni na več stvari. Evropska neodvisna avtomobilska združenja vsako leto opravijo obsežna testiranja avtomobilskih gum različnih proizvajalcev, rezultate lahko v preglednih tabelah preberemo na spletu ali v Motoreviji (v zadnji, marčevski številki). To naj nam bo v pomoč in vodilo pri odločanju, katere gume kupiti. Rezultate testov lahko v grobem razdelimo na tri dele - varnost, gospodarnost in hrupnost. Prav te tri kategorije bodo od oktobra letos označene na posebnih nalepkah, kakršnih smo vajeni na aparatih bele tehnike (glej sliko). Z njimi bo morala biti obvezno opremljena vsaka guma oziroma pnevmatika v prodaji, tako bomo lahko takoj razbrali njene glavne lastnosti. Ta hip te nalepke še niso obvezne in bomo gume kupovali še po starem. Pomagajmo si torej s tabelami, pri čemer bodimo pozorni zlasti na varnost. Še najmanj razlik med sodobnimi, novimi letnimi pnevmatikami je na toplem in suhem vozišču, kjer se skoraj vsaka guma odreže dovolj dobro. Izjema so le starejše gume (zlasti nad šest let), ki utegnejo tudi na suhem asfaltu odpovedati, posledice pa so lahko katastrofalne.
Ogromne razlike se pokažejo na mokri cesti, kjer je razlika v zavorni poti pri 80 kilometrih na uro s povsem novimi gumami lahko tudi dvajset metrov, s starimi pa še precej več! Pomislimo na to, ko se naslednjič ustavimo pred prehodom za pešce - kaj bi bilo, če bi se ustavili šele dvajset metrov za prehodom. To naj upoštevajo tudi tisti (ni jih malo), ki menijo, da stare gume niso problem, saj nikdar ne divjajo in se vozijo le nekaj kilometrov vsak dan v službo.
Z dobrimi varčujemo
Časi so težki in gum ne dobimo ravno za drobiž, ampak kdor ne da za gume in zavore, ogroža sebe in druge. V teh časih zato ni nepomemben podatek o gospodarnosti gum, torej o tem, koliko goriva potrošijo gume že samo zato, da se kotalijo. Gume s svojim kotalnim uporom porabijo 20-30 odstotkov vsega goriva, torej vsak četrti rezervoar zahtevajo gume zase! V tabelah z rezultati testiranj lahko vidimo razlike med gumami in poskusimo poiskati takšne, ki so hkrati varne in gospodarne.
Pogledati velja tudi podatke o glasnosti gum in njihovi obrabi. Kdor je veliko na cesti, zna ceniti gume, ki ne povzročajo pretiranega hrupa, ki pogosto preglasi celo hrup motorja in vetra. Manj hrupne pnevmatike še zlasti cenijo tudi tisti, ki stanujejo blizu cest, saj jim nočni spanec in dnevne živce rahlja prav hrup pnevmatik. Če ne verjamete, se postavite v bližino avtoceste in prisluhnite - slišali boste kotaljenje gum, ne hrupa motorja. Le kdor prevozi veliko število kilometrov, naj bo pozoren tudi na podatek o obrabi gum, ostalim se bodo gume tako ali tako postarale, preden bodo obrabljene. A pri obrabi velja neljubo pravilo - manjša ko je, slabši je tudi oprijem v mokrem. Najslabše gume, ki jih vsak test odsvetuje, imajo praviloma tudi najmanjšo obrabo, saj so večinoma že nove trde, kot iz plastike.
Kje kupiti najugodneje
Čaka nas še en premislek. Kje gume kupiti po najugodnejši ceni. Še pred kakšnim letom odločitev ni bila težka. Spletna trgovina z avtomobilskimi gumami je cvetela, saj so bile cene v primerjavi s tistimi pri domačih vulkanizerjih več kot ugodne. Domača prodaja je upadla in avtomobilisti so obutev množično naročali prek spleta, iz Nemčije. Cene so bile s poštnino vred za okoli 40 odstotkov nižje kot doma! Vulkanizerji so končno sprevideli, da iz tega kruha ne bo niti drobtin, in so znižali cene ter postali celo ugodnejši od spletnih trgovin. Kadar se podamo k vulkanizerju po gume, bodimo poleg cene pozorni še na zelo pomemben podatek. Najdejo se kramarji, ki po neverjetno ugodnih cenah ponujajo nove gume iz lanske (ali celo predlanske) zaloge, ki pa niso več sveže. Bi kupili kruh, popolnoma nov, a že nekaj časa ne svež? Svežino gume lahko preverite na enem od njenih bokov, kjer boste našli oznako DOT in za njo štiri številke. Prvi dve pomenita teden, drugi dve pa leto izdelave. Povsem sveža pnevmatika, izdelana včeraj, bi tako nosila oznako DOT1112 - izdelana v enajstem tednu leta 2012.
