V zadnjih dvanajstih letih so Slovenijo prizadele tri velike naravne katastrofe, ob katerih so se zamajali in lomili daljnovodi ter trgale daljnovodne vrvi, na tisoče ljudi pa je ostalo brez električne energije. To so bili žledolom februarja 2014, poplave avgusta 2023 ter močno sneženje februarja letos na Štajerskem in v Pomurju.
Žledolom je pomenil najobsežnejši izpad električne energije v zgodovini Slovenije, takrat je ostalo brez elektrike 10 odstotkov prebivalcev, to je več kot 200.000 ljudi ali 88.000 gospodinjstev. Arso je razglasil rdeči alarm, drevesa v oklepu ledu so se lomila in hromila promet, naši državi pa so na pomoč z dobavo agregatov in generatorjev priskočile tudi tuje države. Nekatera območja na Postojnskem in Pivškem so bila brez elektrike več tednov, uničenih ali poškodovanih je bilo več kot 2000 kilometrov daljnovodov, padlo je okoli 3100 stebrov, poleg električnega omrežja pa je žled poškodoval tudi telekomunikacijsko in železniško omrežje ter gozd. Dokončna škoda je bila ocenjena na 429 milijonov evrov, polovica te škode je nastala v gozdovih.
Največja naravna katastrofa v zgodovini Slovenije se je zgodila avgusta 2023, ko je zaradi katastrofalnih poplav v Zgornji Savinjski dolini, na Koroškem in v okolici Kamnika vladalo »vojno stanje«. Na vrhuncu ujme je bilo brez oskrbe električne energije od 16.000 do 17.000 odjemalcev, skupno pa je bilo v času nesreče moteno napajanje za več kot 97.000 gospodinjstev. Nekatera najbolj odrezana območja so ostala brez elektrike več kot teden dni, škoda pa je nastala tako na prenosnem kot na distribucijskem omrežju, kjer je bilo uničenih ali poškodovanih več deset transformatorskih postaj, številni drogovi in kilometri podzemnih kablov, ki jih je odnesla voda ali so jih zasuli plazovi. Skupna škoda na energetski infrastrukturi je znašala več sto milijonov evrov, medtem ko je bila celotna škoda v državi ocenjena na 9,9 milijarde evrov.
Le dve leti in pol kasneje je pokazal zobe moker in težek sneg, tokrat na severovzhodu države. Intenzivno sneženje je povzročilo snegolom, teža snega je podirala in lomila drevesa, pretrgala vrvi in podrla drogove. Distribucijsko omrežje je bilo močno ohromljeno na območjih Štajerske, Celjskega in Pomurja. Na vrhuncu snežne ujme je ostalo brez elektrike 70.000 uporabnikov, najbolj prizadeto območje je bilo območje Elektra Maribor. Nekatera gospodinjstva so bila brez elektrike več dni, na širšem območju Maribora so ostali ljudje tudi brez ogrevanja in tople vode. Toda v manj kot tednu dni je ekipam, ki so priskočile na pomoč Elektru Maribor, med njimi so bili vsa slovenska distribucijska podjetja, sistemski operater Eles, gasilci, civilna zaščita in pogodbeni izvajalci, uspelo vzpostaviti oskrbo za vse uporabnike.
Vse večja obremenitev
Prenosno omrežje upravlja v Sloveniji družba Eles, obsega skoraj 3000 kilometrov visokonapetostnih vodov. Distribucijsko omrežje, ki obsega srednje- in nizkonapetostne vode, pa je v domeni distribucijskih podjetij (Elektro Maribor, Celje, Ljubljana, Primorska in Gorenjska). Tega omrežja, ki mora doseči vsako gospodinjstvo in podjetje, je približno od 65.000 do 70.000 kilometrov. Večino distribucijskega omrežja, okoli 45.000 kilometrov, obsegajo nizkonapetostni vodi, in obremenitev tega omrežja se zadnja leta zaradi e-mobilnosti, vgradnje toplotnih črpalk in sončnih elektrarn povečuje.
Modernizacija distribucijskega omrežja je nujna, česar se zavedajo tudi distribucijska podjetja, ki zadnja leta krepijo naložbe v omrežje. Skupno so distribucijska podjetja lani izvedla za 266 milijonov evrov vlaganj, doslej še nikoli toliko. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pa je prav v teh dneh podpisal pogodbe za šest projektov modernizacije prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja, ki bodo sofinancirani iz Modernizacijskega sklada, ta bo prispeval skoraj 59 milijonov, medtem ko je skupna vrednost projektov skoraj 174 milijonov evrov.
»Investicije v distribucijsko omrežje se povečujejo, sistem torej sledi spremembam. Še pred 20 leti na nizkonapetostnem omrežju skoraj ni bilo proizvodnje, danes imamo tam sončne elektrarne, baterije, električne avtomobile in toplotne črpalke. Distribucijska podjetja to dodatno obremenitev upoštevajo v načrtih razvoja, nizkonapetostno omrežje pa vstopa v središče razvoja infrastrukture. Toda čez noč se vse posodobitve ne morejo zgoditi,« je jasen Boštjan Blažič, profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, ki se ukvarja predvsem z delovanjem elektroenergetskih omrežij.
Poleg večjih obremenitev omrežja je več tudi naravnih nesreč, ki so pogostejše, zato je elektroenergetsko omrežje fizično bolj ranljivo. Dovolj je, da pade eno drevo na vod in že lahko pride do izpada električne energije. Povečujejo pa se tudi kibernetski napadi na omrežje.
Kabliranje rešitev
Slovensko elektroomrežje je po kakovosti in tudi starosti primerljivo z evropskim povprečjem. Ocena čez palec je, da se od 30 do 40 odstotkov slovenskega distribucijskega omrežja približuje koncu predvidene dobe uporabe, toda to še ne pomeni, da ga je treba takoj zamenjati.
»Starost sicer vpliva na odpornost in zanesljivost sistema, toda manj, kot bi si človek mislil. Daljnovodna vrv, če pogledamo mariborski primer, je dimenzionirana za največjo dodatno obremenitev zaradi snega in ledu, ki nastopi v povprečju vsakih pet let. To pomeni relativno pogosto. Ne upoštevajo pa se manj pogosti dogodki, ki nastopijo na deset let ali več. Če torej nastopi bistveno večje breme, se bo vrv pretrgala ne glede na to, ali je nova ali stara, saj je načrtovana za petkratnik bremena, in ne desetkratnik,« je razložil Blažič.
Bolj kot starost infrastrukture je po njegovih besedah ključno, ali je vod izveden v nadzemni ali podzemni izvedbi kot kabelski vod. »Kabelski vodi so neobčutljivi za vremenske vplive, kot so žled, sneg, udar strele, padec drevesa, občutljivi so kvečjemu za plazove in zdrse zemlje. Zato je kabliranje rešitev, ki nudi večjo kakovost oskrbe, manj prekinitev in izpadov električne energije,« je pojasnil.
Podzemni kabli imajo bistveno manj izpadov, zanesljivost napajanja je desetkrat večja, kar pomeni desetkrat manj izpadov v primerjavi z nadzemnimi vodi. Razlika je jasno vidna v statistiki izpadov električne energije, za kar energetiki uporabljajo dva ključna kazalnika, to sta SAIDI, ki meri povprečno trajanje prekinitve na odjemalca, in SAIFI, ki meri povprečno število prekinitev na odjemalca. »Kjer je omrežje kablirano, izpad povprečno traja 10 do 15 minut na leto na odjemalca. Če pa ni kablirano, se to poveča na 45 minut do ene ali celo dveh ur,« je izpostavil podatke Boštjan Blažič.
V Sloveniji je kabliranega približno od 50 do 60 odstotkov distribucijskega omrežja, največ na območju Elektra Gorenjska, in sicer 82 odstotkov, od tega je skoraj 90 odstotkov kabliranega nizkonapetostnega omrežja. Toda čeprav podzemni vodi povečujejo zanesljivost, njihova gradnja ni vedno smiselna ali ekonomsko upravičena. Stroški so močno odvisni od terena in gostote poseljenosti.
»Na primer ali je zemljišče stavbno ali kmetijsko, ali je teren ravninski, skalnat, hribovit. Pomembno je tudi, koliko odjemalcev se bo napajalo prek tega voda. Na redko poseljenih območjih bi kabliranje pomenilo zelo visoke stroške na uporabnika. Zato distribucijska podjetja omrežje kablirajo postopoma. Če se vod menja, potem se, če je mogoče in finančno vzdržno, naredi v kabelski izvedbi, kjer tudi odpade samo vzdrževanje trase. Pri kablu gotovo ni nevarnosti, da pade drevo na vod,« je nekoliko hudomušno dejal sogovornik.
Blackouti ali izpadi
Elektroenergetski sistemi vse bolj obratujejo na mejah zmogljivosti, ne le pri nas, povsod v Evropi. Čeprav so razpadi elektroenergetskega omrežja, tako imenovani blackouti, redki, predvsem zaradi močne povezanosti evropskih držav, se občasno zgodijo. Aprila lani je razpadel sistem na Iberskem polotoku, v temi so ostali celotna Španija, Portugalska in del južne Francije. Vladale so izredne razmere, večina območij je bila brez elektrike deset ur, izpad je ohromil promet, telekomunikacije, bankomate in nujne službe ter povzročil celo smrtne žrtve. Gre za najhujši izpad električne energije v Evropi v zadnjih 20 letih. Kot je razkrilo poročilo, je šlo za prvi znani obsežni izpad, ki ga je povzročila previsoka napetost (overvoltage) v omrežju.
Današnja družba je bistveno bolj odvisna od električne energije kot v preteklosti. »Komunikacije, delo, ogrevanje s toplotnimi črpalkami, vse je vezano na električno energijo. In če nočemo fosilnih goriv, sploh ne vem, ali imamo alternativo kot elektrifikacijo prometa in ogrevanja. Nas pa to naredi občutljive za izpade. Nekdo, ki se ogreva na drva, je samooskrben, nekdo, ki je popolnoma odvisen od elektrike, pa je ob izpadu zelo ranljiv,« je jasno povedal Boštjan Blažič.
Toda kljub vsem izzivom smo lahko ob zadnji snežni ujmi videli, da slovenski elektroenergetski sistem deluje stabilno. »Marsikaj zdrži, a vsega ne. In ko pride do težav, moramo znati ustrezno ukrepati, kar smo dokazali. Da znamo stopiti skupaj,« je poudaril Boštjan Blažič.
