»Marsikdo mi pove, da vedno, ko gre v staro mestno jedro, zavije z glavne ulice preverit, kaj je novega v naši izložbi. V veliko zadovoljstvo mi je, da izvabimo nasmeh mimoidočim in vzbujamo njihovo radovednost, ne nazadnje smo tudi kakšno stranko pridobili prav zaradi naših izložb,« pravi Boštjan Bestjak iz frizerskega salona Lasestrižec v Kopru. V njegovi izložbi ne boste našli preparatov za lase ali modelov pričesk, ampak nekaj povsem drugega. Gre za zabavne ali tudi družbeno angažirane postavitve, ki jih spreminja večkrat na leto. V osmih letih se jih je zvrstila že cela vrsta. »Rdeča nit je beli maček, lutka, ki nastopa v vsaki izložbi, vsakič v novi in drugačni vlogi. Obiskovalci naše ulice čakajo na njegove nove dogodivščine,« pravi Bestjak. Izložbe so delo oblikovalke Daiane Pugliese, s katero sodeluje frizer, in so povsem zasebna iniciativa. »Dva ali tri mesece se pripravljava, pogosto zbirava ideje kar med striženjem, takrat padejo najboljše,« pravi.
Aranžerji so po novem dizajnerji trženjskega prostora
To je samo eden od zgledov, kako pomembna je izvirna, kreativna in dobro zamišljena izložba. Danes, ko se trgovina seli na splet, morajo biti fizične trgovine še toliko bolj izvirne, da kupci vstopijo v prodajni prostor. A pri nas še vedno vlada prepričanje, da lahko izložbo okrancljajo kar zaposleni v trgovini, ko imajo minutko časa. Takšno podcenjevanje si želijo spremeniti srednje šole, ki pri nas poučujejo aranžerske tehnike. Letos so dosegle spremembo poklicnega standarda in imena šolskega programa, po novem bodo poučevali dizajnerje trženjskega prostora, nam je potrdil Dušan Štolfa, ravnatelj Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. »Vedno bolj smo ugotavljali, da je že ime poklica aranžerski tehnik zgrešeno. Prva asociacija je, da je to nekdo, ki aranžira šopke ali oblači lutke v izložbi. A to je le drobec, naš šolski program je precej širši. Tega niti delodajalci niso vedeli. Zdi se nam nepošteno do naših dijakov, da jih imajo za cvetličarje, ko končajo šolanje,« pravi Štolfa. »Naš modul je enak ekonomskemu tehniku, razlikuje se le v strokovnih predmetih. Dijaki se poleg splošnoizobraževalnih predmetov učijo likovnih in dizajnerskih spretnosti, 3D-oblikovanja, vizualnih komunikacij, digitalne grafike, umetnostne zgodovine, pospeševanja prodaje in še veliko drugega,« našteva Štolfa. V Sežani vsako leto zlahka napolnijo en oddelek s 30 dijaki, tako da morajo celo omejiti vpis.
Skupaj so stopile štiri srednje šole v Sloveniji s programom aranžerskega tehnika, poleg sežanskega centra še Srednja trgovska in aranžerska šola Ljubljana, Srednja šola za trženje in dizajn Maribor ter Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Najprej so prepričale delodajalce, da so pomagali pri pobudi za spremembo poklicnega standarda iz aranžerskega tehnika v dizajnerja trženjskega prostora. Ime je predlagalo Društvo za marketing Slovenije. Štolfa upa, da bodo že v prihodnjem šolskem letu vpisovali dijake tudi v program z novim imenom, ki boljše zajema vse, kar poučujejo. Veliko je tudi praktičnega pouka, trenutno denimo dijaki marsikje po Sloveniji pomagajo prav pri urejanju prazničnih izložb.
Skrb za urejena mestna jedra, kazen za zanemarjene lokale
Nakupovalni centri na obrobjih mest so v zadnjih desetletjih botrovali zapiranju manjših trgovin v mestnih središčih, tako da so marsikje začele zevati prazne in zapuščene izložbe. Občine so problem reševale na različne načine, denimo z nižjimi najemninami za objekte v občinski lasti, spodbudami za urejene izložbe pa tudi globami za nevestne lastnike. Poglejmo nekaj primerov.
V občini Ptuj v odloku o javnem redu in miru urejajo videz izložb, lokalov in drugih poslovnih prostorov ali lokalov, namenjenih oglaševanju. »Kadar inšpekcija ugotovi, da izložbe niso primerno urejene, kršitelja najprej ustno opozori in določi rok za odpravo nepravilnosti,« so povedali na mestni občini, ki jo vodi županja Nuška Gajšek. Če to ne zaleže, sledijo ukrepi. »Za tak prekršek se izreče globa 300 evrov za pravne osebe in samostojne podjetnike, za odgovorno osebo pa 80 evrov. Enaki ukrepi veljajo tudi za poslovne prostore v zasebni lasti,« so pojasnili. Turistično društvo Ptuj vsako leto podeljuje priznanja poslovnim, gostinskim in trgovskim lokalom, ki z urejenostjo prispevajo k lepši podobi Ptuja. S tem spodbuja lastnike in najemnike lokalov k estetsko urejenim izložbam in prijetnemu videzu mestnega jedra.
Podobno je v Velenju. »Zanemarjene ali propadajoče lokale in poslovne prostore spremljamo z rednimi ogledi in na podlagi pobud občanov. Kadar ugotovimo, da je stanje v nasprotju z občinskimi odloki ali da predstavlja nevarnost za ljudi in premoženje, pristojna občinska oziroma medobčinska inšpekcija lastnikom oziroma najemnikom odredi odpravo nepravilnosti ter po potrebi vodi tudi prekrškovni postopek in zaračuna globo,« je razložila Saša Sevčnikar iz kabineta župana Petra Dermola. Mestna občina skupaj s Turističnim društvom Velenje in partnerji nagrajuje najlepše ocvetličene in urejene lokacije, pripravljajo pa tudi novo tekmovanje za naj izložbo. Ob posebnih priložnostih, kot je tradicionalni Pikin festival, trgovce in gostince spodbujajo, da prostore dekorirajo in aranžirajo za dogodek. Za prihodnje leto napovedujejo imenovanje odbora za mestni marketing, ki bo oblikoval marketinško strategijo mesta. »V tem obdobju prenavljamo Cankarjevo ulico v mestnem središču in si prizadevamo tudi za enotno in celovito prenovo poslovnih prostorov in izložb,« o skrbi za usklajeno prenovo pove Saša Sevčnikar.
Nižje najemnine in delavnica za urejanje izložb
Mestna občina Koper nima posebnega odloka, ki bi natančno predpisoval urejenost izložb lokalov v zasebni lasti. A v občini poudarjajo, da na različne načine spodbujajo najemnike k čim bolj urejenim in privlačnim izložbam ter vabljivosti starega mestnega jedra Kopra. Za oživitev središča so že pred leti ustanovili Zavod Koper Otok, ki združuje trgovce, gostince in druge ponudnike. Za povezovanje ponudnikov z občino je občinski Zavod za mladino, kulturo in turizem zaposlil mestno menedžerko. »Med drugim so organizirali brezplačno dvodnevno delavnico o urejanju izložb, namenjeno pridobivanju praktičnih znanj, ki ponudnikom pomagajo pri boljši predstavitvi njihovih lokalov,« so povedali na občini. Zavod večkrat na leto daje pobudo za poenoten videz izložb. Pri postavitvi izložb v mestnem jedru se preskusijo tudi dijaki Srednje ekonomsko-poslovne šole Koper. »Dijaki pridobivajo dragocene praktične izkušnje in prispevajo k živahnejšemu in urejenemu mestu,« poudarjajo na občini, ki jo vodi župan Aleš Bržan.
Občina zadnjih nekaj let znižuje najemnine za poslovne prostore v občinski lasti v zgodovinskem mestnem jedru Kopra za 30 odstotkov ob pogoju, da imajo najemniki poravnane vse obveznosti. »Ukrep, ki je bil sprva uveden zaradi gospodarske krize, je v minulih letih pripomogel k oživitvi mestnega jedra, z njim pa občina spodbuja angažiranost lokalnih podjetnikov,« poudarjajo v Kopru.
