Ko pomislimo na svojo bolezen ali starost, si najbrž predstavljamo toplo roko, ki nas pomiri, in strokovnjaka, ki poskrbi, da nas ne boli. A ta slika se pospešeno razblinja. V Sloveniji in tudi drugod se namreč dogaja tiha katastrofa, ki bo v prihodnjih petih ali desetih letih udarila z vso silo. Vprašanje ni več, ali bomo čakali v vrstah, temveč – ali bo na drugi strani sploh še kdo, ki nas bo lahko negoval. Podatki so alarmantni: starejši zaposleni odhajajo v pokoj, mladi pa, soočeni z brutalno realnostjo delovnih razmer, poklic množično zapuščajo.
Študentov je dovolj, diplomantov ni
Na prvi pogled se zdi, da zanimanje za delo v zdravstvu obstaja. Kot pojasnjujejo v Zbornici zdravstvene in babiške nege - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza), se na osem zdravstvenih fakultet vpiše približno 970 študentov na leto. To kaže, da mladi želijo pomagati. Kje se torej zatakne? »Zanimanje za poklic medicinske sestre med mladimi obstaja, a se mnogi med študijem, ki je izredno težek, odločijo, da ga zapustijo. V treh letih, kolikor traja, imajo študenti 4600 ur izobraževanja – za primerjavo: študij medicine traja šest let in ima 5500 ur izobraževanja. Tako si pogosto premislijo in študija ne končajo. Takih je kar med 25 in 30 odstotki.«
To ne velja samo za Slovenijo, temveč tudi širše. Podatki Evropske federacije združenj medicinskih sester (EFN) so še bolj zastrašujoči in kažejo, da 41 odstotkov študentov zdravstvene nege v EU študija zdravstvene nege ne konča, 50 odstotkov mladih novozaposlenih medicinskih sester pa poklic zapusti v dveh letih. Raziskav na temo zapuščanja poklica je veliko tudi zunaj evropskih meja. Glavni razlogi za to so neurejene delovne razmere, nizko plačilo za tako odgovorno delo, odnosi v timu … Kar pa mladi prav tako pogrešajo, je možnost kariernega razvoja, ki bi omogočil več samostojnega dela in avtonomije. To so stvari, ki jih želijo in zaradi katerih bodo ostali v poklicu, razkriva Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze.
Konec etičnega pogona
Zakaj bi nekdo, ki je vložil leta v težak študij, čez noč vrgel puško v koruzo? Odgovor se skriva v trku z realnostjo. Zaradi pomanjkanja kadra so diplomanti takoj, ko vstopijo v delovni proces, »vrženi v kruto realnost – v delo brez ustreznega uvajanja in mentoriranja, pogosto kar z obremenitvami prek rednega delovnega časa in brez potrebnega počitka«, pojasnjuje Anita Prelec.
A nova generacija ne sprejme več starih pravil igre. »Nove generacije niso več pripravljene potrpeti dlje časa in delati na etični pogon,« je jasna. Mladi imajo drugačne vrednote, poudarek dajejo prostemu času in ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem. Če jim sistem tega ne omogoči, enostavno odidejo.
In kam odhajajo? Ne nujno v tujino, ampak v trgovine, na bencinske črpalke in v proizvodnjo. Razlog je preprost in boleč: »Za približno enako plačilo, kot ga prejme v zdravstvu večina kadra zdravstvene nege za večizmensko delo, tudi nočno in na praznične dni, nedelje, namreč v drugih panogah zaslužijo približno enako, pri tem pa nimajo tako velike odgovornosti, kot je prav odgovornost za človekovo zdravje, življenje. Nekatere medicinske sestre in babice pa seveda iščejo drugačne pogoje dela in prehajajo iz sekundarne in terciarne ravni na primarno raven zdravstvenega varstva,« ugotavlja Anita Prelec.
Medtem ko kader odteka, v bolnišnicah in domovih za starejše zija črna luknja. »Že 20 let ugotavljamo, da na bolnišničnih oddelkih slovenskih bolnišnic glede na potrebe pacientov primanjkuje od 20 do 25 odstotkov medicinskih sester, to je od 2000 do 3000 medicinskih sester. To merimo z orodjem Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege, s katerim se zbirajo podatki o preskrbljenosti s kadri v zdravstveni negi v bolnišnicah, ne omogoča pa ugotavljanja potreb po kadrih v specialističnih ambulantah, diagnostični in operativni dejavnosti v bolnišnicah, prav tako ne potreb primarne ravni zdravstva in zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih. Predvidevamo, da v teh okoljih manjka še vsaj toliko kadra zdravstvene nege kot na bolnišnični ravni,« grozljive številke predstavi predsednica zbornice.
Posledice čutijo pacienti. Ne gre le za odpovedovanje posegov in zapiranje oddelkov. Gre za nekaj bolj subtilnega, a enako nevarnega – za tako imenovano neizvedeno zdravstveno nego. »Pacienti ne dobijo vsega, kar bi lahko, če bi bilo dovolj kadra. Predvsem gre za pomanjkanje pozornosti, ki jo bolan človek najbolj potrebuje,« opozarja Anita Prelec in dodaja, da so bolniki seveda deležni vseh potrebnih ukrepov zdravstvene obravnave, ki jih morajo izvesti zaposleni v zdravstveni negi za izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja, za kaj več pa zmanjkuje časa. »In to ni v redu. Imamo tudi zastarele kadrovske standarde in normative in zato ob trenutni dolgoživi družbi, kjer je vse več kronično bolnih ljudi, stari kadrovski standardi ne zadostujejo potrebam družbe.«
Da je stanje kritično, potrjujejo tudi podatki Zavoda RS za zaposlovanje. V letu 2025 so delodajalci sporočili kar 3499 prostih delovnih mest za strokovne sodelavce za zdravstveno nego in 1439 za bolničarje negovalce v zavodih. Povpraševanje po kadru za oskrbo na domu je poskočilo za skoraj 9 odstotkov.
Morda se sprašujete: če je kriza tako velika, zakaj so na zavodu sploh prijavljene brezposelne medicinske sestre in negovalci? Ob koncu leta 2025 je bilo namreč v evidenci registriranih 33 strokovnjakov za zdravstveno nego in 54 bolničarjev.
Na zavodu pojasnjujejo, da so razlogi specifični. Pogosto gre za osebe z zdravstvenimi težavami, invalidnostjo ali osebnimi okoliščinami, kot je samohranilstvo, ki onemogočajo delo v izmenah. Nekateri pa delo v zdravstvu preprosto zavračajo zaradi neugodnih pogojev in nizkega plačila ter odkrito povedo, da bi se raje zaposlili v trgovini. Interes za zaposlitev je, kot ugotavljajo na zavodu, bistveno manjši od potreb.
Tujci: kaplja v morje
Mnogi vidijo rešitev v uvozu delovne sile, predvsem s Filipinov ali območja nekdanje Jugoslavije. A številke nas streznijo. »Vsakega strokovnega kolega smo veseli, a glede na potrebe je to kaplja v morje. V letu 2024 smo v register tujih zdravstvenih delavcev vpisali 74 ljudi, v glavnem iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije in Kosova. Vsakega strokovnega kolega oziroma kolegice iz tujine smo veseli, a glede na potrebe je to kaplja v morje. Zato poudarjamo, da mora država vlagati v lastno delovno silo ter v sistemu zadržati obstoječ kader in nazaj privabiti tiste, ki so zaradi neurejenih delovnih razmer in slabega plačila poklic zapustili. V zadnjih petih letih smo kolegicam in kolegom izdali približno tisoč potrdil o dobrem imenu za delo v tujini. Verjamem, da bi se jih nekaj od teh vrnilo tudi v domač zdravstveni sistem, če jim bomo lahko ponudili konkurenčne pogoje dela in ustrezno plačilo,« je prepričana Anita Prelec. Poleg tega je pri zaposlovanju tujcev še jezikovna bariera. Zbornica je v zadnjih petih letih izdala okoli tisoč potrdil o dobrem imenu za delo v tujini. Mnogi od teh bi se morda vrnili, če bi jim domovina ponudila dostojne pogoje. Do takrat pa ostaja v zraku neprijetno vprašanje: bomo kot družba zmogli poskrbeti za tiste, ki so nekoč skrbeli za nas, ali pa bomo ostali sami, v tišini neizvedene nege? Ura neusmiljeno teče …
