Zanikati povezavo med kulturo vožnje in prometno varnostjo bi bilo podobno kot zanikati povezavo med dobro enolončnico in kakovostnimi sestavinami. Eno z drugim gre pač z roko v roki: če smo za volanom ali krmilom nestrpni, nesramni, agresivni, je možnosti za nesreče in različne, tudi najbolj tragične posledice enostavno več. A vendar se zgodijo tudi precejšnja odstopanja. Razlika v prometni kulturi med letoma 2024, ki je bilo z vidika prometne varnosti, če pri tem upoštevamo zgolj smrtne žrtve, rekordno, saj je takrat na naših cestah umrlo najmanj ljudi doslej (68), in lanskim letom, ko je to poskočilo na kar 94 smrtnih žrtev (za zdaj še neuraden podatek), zagotovo ni bila takšna, da bi se to poznalo s toliko več žrtvami. Vzroke za nadvse skrb vzbujajočo statistiko zadnjega leta gre tako iskati drugje, pri čemer pa je zagotovo treba v mislih ohraniti, da je prometna kultura, če se vrnemo k enolončnici, ena ključnih začimb, če ne še pomembnejša sestavina enolončnice z imenom prometna varnost.
Alkohol in hitrost še vedno težavi
Številke je seveda možno interpretirati na različne načine in do tega bomo še prišli, a sprva brez nekaterih »surovih« pač ne gre. Skupno število prometnih nesreč je lani raslo že peto leto zapored, s skupno 20.699 pa je bilo v primerjavi z letom poprej višje za 1,5 odstotka. Kar, da razčistimo kar takoj, ni nič posebej tragičnega, saj so tu vštete čisto vse nesreče, tudi tiste z zgolj minimalno materialno škodo. Ali kot pravijo na policiji: »Eden od pomembnih dejavnikov, ki vpliva na večjo možnost nastanka prometnih nesreč, je tudi močno povečan povprečni letni dnevni promet na slovenskih cestah.« Skratka: (bistveno) več prometa pač prinese več nesreč. No, drugo pa je, kakšne so posledice teh nesreč. Najhujše smo že omenili, ob tem pa je bilo lani (988) v primerjavi z letom 2024 (975) minimalno višje tudi število ljudi, ki so se v teh nesrečah huje telesno poškodovali.
Čeprav je za vsako številko človek z imenom in priimkom ter še nekajkrat več ljudi, ki jih nesreča prizadene, je torej vse skupaj v približno normalnih mejah. Daleč od teh pa je število umrlih, ki je bilo lani daleč najvišje v zadnjih štirih letih. Pri čemer je, primerjalno z letom poprej, največja razlika pri številu umrlih mopedistov (3:0), kolesarjev, ki jih je bilo več kot dvakrat več (9:4), in voznikov motornega kolesa, ki se je lani natanko podvojilo (26:13).
Bistveno več je bilo mrtvih tudi potnikov v vozilih (16:9) in pešcev (9:6), zmanjšalo pa se je število mrtvih voznikov osebnega avtomobila (26:28) in voznikov tovornega vozila (2:4). Da je alkohol še naprej velik problem, dokazuje podatek, da je bilo kar 25 smrti posledica alkoholiziranih povzročiteljev, kar je spet največ v zadnjih štirih letih in osem več kot lani, enako pa velja tudi za neprilagojeno hitrost, ki je bila vzrok za kar 40 smrtnih žrtev. Z drugimi besedami: skoraj 43 odstotkov vseh mrtvih v prometu je posledica tega, da je nekdo vozil z neprilagojeno hitrostjo.
Manj žrtev med najmlajšimi
To so torej številke, ki so generalno in tudi v večini posameznih »razdelkov« negativne, vendarle pa v oči bode dejstvo, če smo že omenili različne možne interpretacije, da gre razlika umrlih lani in predlani skorajda izključno na račun voznikov prevoznih sredstev na dveh kolesih. Če ne bi bilo toliko več mrtvih mopedistov, motoristov in kolesarjev oziroma če bi bilo njihovo število lani in predlani enako, bi bila skupna razlika med lanskim in predlanskim letom namreč štiri smrtne žrtve. A jasno, to problema nikakor ne zakrije, ob tem pa še stoprvič ponavljamo, da je vsaka smrtna žrtev v prometu ena preveč. Kaže pa vse skupaj na nekaj: da bo treba še več pozornosti nameniti prav voznikom vozil na dveh kolesih, predvsem pa bodo morali za svojo varnost bolje skrbeti sami.
»Dejstvo je, da so denimo motoristi večino nesreč, v katerih so bili udeleženi, povzročili sami. O tako imenovani samoudeležbi govorimo takrat, ko motorist zaradi previsoke hitrosti, neprevidnosti ali pomanjkanja znanja izgubi nadzor nad svojim motociklom in pade ali trči brez vpliva drugega udeleženca. Predvsem lepo vreme pogosto ustvari občutek lažne varnosti, ko motoristi precenijo svoje sposobnosti in podcenjujejo nevarnosti na cesti. Lanske poletne mesece pa so poleg gostejšega prometa zaznamovale tudi višje temperature, ki dokazano povečajo tveganje za nesreče za 12 do 20 odstotkov. K temu prispevajo še utrujenost, nezbranost in, žal, pogosta prisotnost alkohola,« so nam o tej temi povedali pri Agenciji za varnost prometa in dodali, da so tudi v nekaterih drugih državah EU (Francija, Hrvaška …) lani beležili povečano število smrtnih žrtev med motoristi, podatki o starosti umrlih motoristov pa kažejo, da so bili med žrtvami največkrat mladi začetniki brez izkušenj.
Poudariti velja tudi, da je v lanskem letu negativno izrazito izstopal mesec julij, ki je bil celo najbolj črn posamičen mesec v zadnjih desetih letih, saj je takrat na naših cestah umrlo kar 25 ljudi, zgodila pa se je tudi najhujša prometna nesreča v letu 2025 s kar petimi umrlimi udeleženci (pet državljank Ukrajine) na štajerski avtocesti. Če bi v izrazito negativnem letu iskali kaj pozitivnega, pa bi lahko izpostavili, da ni bilo nobene smrtne žrtve na električnem skiroju ali električnem kolesu, manj je bilo tudi žrtev med mlajšimi od 14 let.
