Medtem ko so prve olimpijske igre moderne dobe organizirali leta 1896, je do prvih zimskih minilo še slabih 30 let, gostitelj pa je bil leta 1924 Chamonix v Franciji. A poskusi s tekmami v več zimskih športih na skupnem prizorišču so bili tudi že prej. Za predhodnika zimskih olimpijskih iger tako štejejo nordijske igre, ki so jih v Stockholmu na Švedskem med letoma 1901 in 1926 organizirali sedemkrat, prav tako so se pojavljali pozivi, da bi nekatere športe, ki jih uvrščamo med zimske, poskušali vključiti na klasične, poletne olimpijske igre. A bolj kot ne so bili neuspešni, in tako so leta 1908 na igrah v Londonu tekmovali umetnostni drsalci, 12 let kasneje pa je bil v Antwerpnu poleg tekem v drsanju na sporedu še turnir v hokeju na ledu.
-
Z izjemo let, ko so odpadle zaradi druge svetovne vojne (1940 in 1944), so zimske olimpijske igre med letoma 1924 in 1992 potekale na štiri leta, v istem koledarskem letu kot poletne, nato pa so jih ločili. Med igrami leta 1992 in 1994 sta tako minili le dve leti, odtlej pa so znova na sporedu na štiri leta. Igre v Milanu in Cortini bodo 25. po vrsti in prve, pri katerih sta gostitelja uradno dve mesti. Mimogrede, to bi se zgodilo tudi, če bi za organizatorja izbrali edinega protikandidata, skupno kandidaturo švedskih mest Stockholm in Are.
-
Tudi zaradi tega, ker je od prvih poletnih do prvih zimskih iger minilo skoraj 30 let in sedem poletnih OI, zimske niso imele podobnih porodnih krčev. Vse so organizirali znotraj povsem razumnih časovnih okvirjev (druge poletne leta 1900 v Parizu in tretje leta 1904 v St. Louisu so denimo organizirali v okviru svetovnih sejmov, potekale so okoli pet mesecev, še dlje, več kot pol leta, pa so trajale igre leta 1908 v Londonu), logično pa je tudi, da je seznam gostiteljev precej manj pisan. Medtem ko so poletne igre doslej potekale v 19 državah na petih celinah, so bile zimske vselej na severni polobli, v 13 državah in na treh celinah.
-
Na prvih zimskih olimpijskih igrah leta 1924 so tekmovali v devetih disciplinah, vse z izjemo vojaške patrulje, iz katere se je kasneje razvil biatlon, pa so del programa še danes. Na naslednjih igrah je število športov seveda raslo in na letošnjih jih bo tako na sporedu 16, na razpolago pa bo kar 116 kompletov kolajn, kar je sedem več kot nazadnje v Pekingu. Kolajne bodo tako denimo prvič podeljevali v moških in ženskih dvojicah smučanja na grbinah, največja novost pa je nova disciplina, tekmovalno turno smučanje, v katerem se bodo za kolajne borili v ženskem in moškem sprintu ter v mešani štafeti.
-
Edini športi, ki so bili del programa vseh zimskih iger, so tek na smučeh, umetnostno drsanje, hokej na ledu, nordijska kombinacija, smučarski skoki in hitrostno drsanje. Vsa leta, z izjemo iger leta 1960 v Squaw Valleyju, ko so ga izpustili zaradi le devetih prijavljenih ekip, je bil na sporedu tudi bob, že na prvih igrah pa so tekmovali tudi v curlingu, a se je nato na seznam olimpijskih športov vrnil šele leta 1998. Takrat so prvič tekmovali tudi v deskanju na snegu, medtem ko je denimo alpsko smučanje na programu od leta 1936 naprej.
-
Ker je zimskih športov bistveno manj kot poletnih, se je le redko zgodilo, da so kakšnega iz programa za vselej umaknili, česar je bilo pri poletnih igrah precej več. Je bilo pa vseeno tudi nekaj zanimivih demonstracijskih športov, ki jih na uradni program niso uvrstili. Med njimi so bili denimo bandy (1952), bavarski curling (1936 in 1964), skijoring (1928, gre za šport, pri katerem smučarja vlečejo psi, konji, motorne sani …), pasja vleka sani (1932), hitrostno smučanje (1992), zimski peteroboj (1948) in balet na smučeh (1984, 1988).
-
Na prvih zimskih olimpijskih igrah je nastopilo 258 športnikov iz 16 držav, od tega 247 moških in enajst žensk, na zadnjih v Pekingu je število naraslo na 2861 športnikov iz 91 držav, med njimi 1573 moških in 1288 žensk, še več pa jih je bilo štiri leta prej v Pjongčangu (2922).
-
Trenutni rekord po številu nastopov na različnih zimskih olimpijskih igrah imata nemška hitrostna drsalka Claudia Pechstein in japonski smučarski skakalec Noriaki Kasai, ki sta oba med letoma 1992 in 2018 nastopila po osemkrat. Enako število nastopov na olimpijskih igrah ima tudi Brazilka Jaqueline Mourão, ki pa je na zimskih v biatlonu (enkrat) in smučarskem teku (petkrat) skupno nastopila petkrat, še trikrat pa na poletnih v gorskem kolesarstvu. Med slovenskimi športniki imata največ nastopov, po pet, biatlonca Sašo Grajf in Janez Ožbolt, letos se jima bodo s petim nastopom pridružili še deskarji Glorija Kotnik, Žan Košir in Rok Marguč.
-
Da je športnik na različnih ali celo istih igrah nastopil v več različnih športih, kot je to primer omenjene Brazilke, sicer ni kakšna posebna redkost. Kar 187 je medtem takšnih, ki so nastopili tako na zimskih kot poletnih olimpijskih igrah, 364 pa takšnih, ki so na zimskih nastopili v več različnih športih. Med njimi po uspehih najbolj izstopajo norveška športnika Thorleif Haug in Johan Grottumsbraten, ki sta v letih 1924 oziroma 1928 osvojila zlato kolajno tako v smučarskem teku kot nordijski kombinaciji, ter češka športnica Ester Ledecka, ki je leta 2018 zmagala tako v paralelnem veleslalomu v deskanju kot superveleslalomu v alpskem smučanju.
-
V nasprotju s poletnimi olimpijskimi igrami na zimskih že od začetka najboljši trojici podelijo zlato, srebrno in bronasto kolajno, po številu kolajn pa je najuspešnejša država na zimskih olimpijskih igrah Norveška, ki je zbrala 405 odličij, od tega 148 zlatih, sledijo ZDA (330 kolajn, 114 zlatih) in Nemčija (267, 105). A ker se je svet v dobrih sto letih od prvih iger močno spreminjal, so v nemško kvoto vštete le kolajne s 13 iger; če bi jim prišteli še kolajne Vzhodne in Zahodne Nemčije ter združene ekipe obeh omenjenih, ki je nastopila na igrah v letih 1956, 1960 in 1964, bi bila Nemčija pred Norveško, enako sta Rusija in Sovjetska zveza skupaj osvojili več kolajn kot ZDA …
-
Tudi slovenski športniki so kolajne na zimskih olimpijskih igrah osvajali pod dvema zastavama, SFR Jugoslavije in samostojne Slovenije. Skupno so na zimskih igrah osvojili 28 kolajn, od tega 24 (štiri zlate, osem srebrnih in 12 bronastih) v času samostojne Slovenije, štiri v času Jugoslavije (tri srebrne in bronasta) pa so tudi edine z zimskih iger te države. Prvo slovensko zimsko kolajno, srebrno, je leta 1984 v Sarajevu prismučal Jure Franko v veleslalomu.
-
Najuspešnejša športnica zimskih olimpijskih iger je s 15 kolajnami norveška smučarska tekačica Marit Bjoergen (osem zlatih, štiri srebrne, tri bronaste), enako število zlatih in srebrnih, a eno bronasto manj pa je zbral njen rojak, biatlonec Ole Einar Bjoerndalen. Najuspešnejša slovenska športnica na zimskih igrah je Tina Maze s štirimi kolajnami (po dve zlati in srebrni), enako število zlatih kolajn ima tudi Urša Bogataj, enako število skupnih pa Peter Prevc (zlata, srebrni, bronasta).
