»Noč, ko se je spremenilo vse in hkrati nič,« smo modrovali na prvi novoletni dan leta 2007. V tisti noči smo se poslovili od tolarjev, z emocijami povezane valute naše mlade samostojne države, in denarnice začeli polniti z evri. Z drobižem, ki to ni bil več. Kava se je v tisti noči marsikje podražila s povprečnih 193 na 239,64 tolarja oziroma na en evro. Kmalu bo od te noči minilo dvajset let, prav tako te dni mineva 35 let, odkar smo v Sloveniji uvedli tolar. »Tolar je bil znak, da smo Slovenci prvič sami odgovorni za svoj denar, evro pa znak, da smo del večje skupnosti, ki ji zaupamo,« je na proslavi ob obletnicah naših pomembnih valut minuli teden dejala predsednica države Nataša Pirc Musar.
Dolga in draga noč
V prispevku izpod peresa novinarja Damjana Franza Luja boste lahko prebrali, kako so s tovornjaki v Slovenijo pripeljali prve evre, sami pa smo pobrskali, kako je minila najdaljša in najdražja noč v naši zgodovini. Ne nazadnje je bila Slovenija prva med novimi pristopnicami k Evropski uniji, ki je uvedla evro in bila zato še toliko bolj pod drobnogledom domače in tuje javnosti. Najbolj na trnih so prehod pričakovali trgovci, zaposleni na črpalkah, bankirji, pobiralci cestnin na cestninskih postajah, skratka vsi, ki so imeli tisto noč opravka z denarjem. V rokavu so imeli več rezervnih scenarijev, če bi se kje kaj zataknilo. Že opolnoči so morali namreč račune začeti izdajati v evrih, le hotelirji in gostinci so imeli še nekaj ur popusta, saj so z evrskimi računi lahko počakali do zajtrka.
V bankah so trepetali pred logističnim izzivom in pred tem, kako se bodo z izdajanjem evrskih bankovcev odrezali bankomati. Med prvimi je sto evrov na bankomatu v središču Ljubljane dvignil tedanji finančni minister Andrej Bajuk. Na bencinskem servisu na Celovški ulici v Ljubljani je že nekaj minut po polnoči gorivo natočil in z evri plačal tedanji predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski, guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari pa je na blagajni Banke Slovenije, ki so jo prav za to priložnost odprli za eno uro, prvi zamenjal tolarje za evre. Vsi so ugotavljali, da je proces zamenjave valute, eden večjih izzivov v zgodovini države, stekel brez večjih težav. Že kmalu po polnoči je ljudi z evri oskrbovalo skoraj 90 odstotkov vseh bankomatov. Do 10. ure zjutraj je na bankomatih gotovino dvignilo več kot 7000 ljudi, povprečen dvig je znašal 42 evrov. Z njimi smo si takrat lahko kupili 22 kilogramov kruha. Danes, 20 let pozneje, si za 42 evrov lahko privoščimo polovico manj. Zadostovali bi le še za enajst kilogramov kruha.
Vrednost prvih kovancev
Še pred uradnim nastopom evra je Banka Slovenije izdala začetni paket 44 evrskih kovancev v skupni vrednosti 12,52 evra. Motive na slovenskih evrokovancih (od štorklje, knežjega kamna, sejalca, katedrale svobode, lipicancev, Triglava do Primoža Trubarja in Franceta Prešerna) so zasnovali Miljenko Licul, Maja Licul in Janez Boljka. Marsikdo ta paket še vedno hrani doma v upanju, da bo nekoč imel veliko numizmatsko vrednost. A ker za zdaj še ne gre za redke primerke, saj je Banka Slovenije izdala kar 450.000 takih paketov, na trgu ne predstavljajo velike vrednosti. Na Bolhi ali v drugih spletnih trgovinah jih je mogoče kupiti za 20 do 25 evrov. Obogateli torej ne boste, čeprav se je vrednost teh kovancev v dvajsetih letih podvojila.
Nekoliko višje cene dosegajo priložnostni spominski kovanci, ki jih vsako leto izdaja Banka Slovenije. Največ prahu je leta 2011 dvignil kovanec, posvečen Francu Rozmanu - Stanetu, in sicer zaradi upodobitve peterokrake zvezde, kar mu je dalo dodatno zgodovinsko in zbirateljsko zanimivost. Popolnoma nov dvoevrski kovanec z Rozmanovim motivom je mogoče zamenjati tudi za pet običajnih evrov. Sicer pa v obtoku morda s precej sreče lahko naletite na dvoevrski kovanec, za katerega so vneti zbiratelji pripravljeni odšteti tudi 500 evrov. Gre za kovanec, ki ga je v omejeni seriji izdala Irska, na njem pa so upodobljeni člani irske skupine U2.
In koliko evrov se letno natisne? Skupaj je bilo za Slovenijo v teh 20 letih natisnjenih in skovanih za 20 milijard evrov bankovcev in kovancev. Po pojasnilu direktorja oddelka za gotovinsko poslovanje na Banki Slovenije Gregorja Miklavčiča se v celi Evropi vsako leto natisne za okrog tri milijarde evrov novih bankovcev, samo za Slovenijo pa je bilo lani natisnjenih 15 milijonov kosov 20-evrskih bankovcev, v letošnjem letu pa sedem milijonov 50-evrskih bankovcev. Bankovce tiskajo v tujini, medtem ko kovance kujemo v Sloveniji.
Vaja za evro je bil tolar
Slovenija se je z menjavo valute soočila že 15 let pred uvedbo evra, ko je uvedla vrednostne bone in pozneje tolar. Viceguverner Banke Slovenije Milan Martin Cvikl je prepričan, da je bila to dobra vaja za poznejšo uvedbo evra. Slovenija je zakon o Banki Slovenije sprejela 25. junija 1991, na dan razglasitve samostojnosti. Aktualni guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je razkril, da je med trimesečnim moratorijem na izvajanje osamosvojitvenih ukrepov majhna skupina ekonomistov, pravnikov in centralnih bankirjev v tajnosti pripravljala uvedbo lastne valute. Za ta podvig je vedel le malokdo. Po izteku moratorija je 8. oktobra 1991 slovenski denar postal edino zakonito plačilno sredstvo v državi. Jugoslovanske dinarje so v treh dneh zamenjali za začasne vrednostne bone v razmerju ena proti ena. Dolenc je prepričan, da je bilo to takrat izjemno pogumno dejanje.
»Eden največjih dosežkov denarne osamosvojitve ni bil le v tem, da smo natisnili lasten denar, temveč v tem, da smo mu ljudje verjeli. Da smo državljanke in državljani v roke vzeli kos papirja in v njem prepoznali vrednost nove države. S tolarjem smo Slovenci prvič prevzeli polno odgovornost za vrednost svojega denarja,« je dejal na slovesnosti minuli teden in poudaril, da brez tolarja in temeljev, ki jih je ta postavil, ne bi bilo uspešnega prevzema evra.
