Danes že upokojena Nasina astronavtka Sunita Williams, ki je v vesolje poletela trikrat in tam skupno preživela 608 dni, je med mlade prišla v priljubljenih platnenih supergah, modrem kombinezonu, brez ličil in razmršenih las ter takoj požela velik aplavz. Dijaki, študentje in njihovi profesorji so v predavalnici novogoriške univerze z zanimanjem čakali, da se bodo lahko osebno srečali z astronavtko, ki se je devetkrat sprehodila po vesolju in na zadnji misiji v njem nenadejano obtičala za devet mesecev. Nekateri so ji na koncu želeli seči v roko, osnovnošolec ji je narisal risbico. Mnogi med njimi so bili leta 2006, ko je sama prvič poletela v vesolje, še v vrtcu, nekateri se niso še niti rodili. »Malce vam zavidam, vse je še pred vami, kaj vse boste odkrivali,« jim je pomežiknila in se jim še dodatno prikupila, ko je priznala, da se ne more načuditi pogumu smučarskih skakalcev, ki jih je ob tokratnem obisku Slovenije videla skakati v Planici. Ko to reče ena najpogumnejših žensk na svetu, lahko zveni kot šala. A ni, mislila je povsem resno.
Njen tokratni obisk v Sloveniji je bil namenjen mladim in znanosti. Vstopnice za njeno predavanje v Ljubljani so pošle v trenutku, v Ajdovščini je bila dvorana novogoriške univerze polna do zadnjega kotička. Odkar je upokojena, svoj čas posveča promociji znanosti in spodbujanju mladih, naj sledijo sanjam. »Znanost je nekaj, kar nas povezuje. Če združimo moči in delimo ideje, potem ni meja,« je poudarila v uvodu. Pripovedovala jim je o resnih vesoljskih zagatah, pa tudi o tem, da je bila kranjska klobasa, ki jo je leta 2012 vzela s sabo na svojo drugo vesoljsko odpravo, izjemno okusna in da je je hitro zmanjkalo. Povedala jim je, da je Slovenijo kljub njeni majhnosti mogoče videti iz vesolja. »Vem, kje je, lahko jo je najti. Najlažje se orientiraš po morski obali, zato najprej najdem Piran in nato vse naprej,« je navdušila.
V vesolju se je obnašala kot prava Slovenka
Mlade je zanimalo, katero je bilo največje presenečenje, ki ga je doživela v vesolju. »No, tega, da bomo za devet mesecev obtičali v vesolju, res nismo načrtovali, to je bilo zagotovo eno največjih presenečenj,« se je nasmejala, nato pa dodala, da se je v najbolj stresnih dveh mesecih, ko niso vedeli, ali bodo lahko odpravili napako in se bosta lahko z astronavtom Barryjem Wilmorom z istim plovilom vrnila domov, obnašala kot prava Slovenka: zamotila se je z delom. »Slovenci ste zelo delaven narod, težave premagujete z delom. Tudi jaz sem ubrala to strategijo. Delala sem, delala in delala. Popravila sem stranišče, čistila, pripravljala hrano, spraševala naokrog, kje in kaj lahko še postorim. Takrat, ko si z nečim zaposlen, ne misliš na stres,« je razložila svoj obrambni mehanizem. Se je kdaj pritoževala nad tem, da se je devetdnevni obisk vesolja prelevil v devetmesečnega? Nikoli!
Prizna, da je tako mirno prenesla podaljšanje misije tudi zato, ker je čutila podporo množice ljudi, ki so na tleh skrbeli za vse podrobnosti, in podporo domačih. »Ko so moji domači, mož, sestra in mama, izvedeli, da bom v vesolju ostala nekoliko dlje, so mi sporočili, da naj uživam. To mi je dalo moči,« je povedala. Priznala je, da je bila vrnitev z zadnje podaljšane misije posebna. Po njej je spoznala, koliko ljudi je bilo v skrbeh zanjo, tudi takih, ki je prej sploh niso poznali. »Ugotovila sem, da je večina ljudi še vedno dobromislečih, in to me navdaja z dobrim občutkom za prihodnost,« je pristavila.
O tem, ali so se v vesolju z drugimi astronavti kdaj sporekli in kam se umakneš, ko se z nekom skregaš, ni govorila. Je pa mlade zanimalo, kako v majhnem prostoru, daleč od trdnih tal pod nogami in zasebnosti, sobivati z ljudmi. Sunita Williams jim je razložila, da se test potrpežljivosti in medsebojnih odnosov začne že veliko pred vzletom in na trdnih tleh. »Z drugimi člani posadke se že vsaj dve leti pred vzletom družimo, spoznamo naše družine, ozadje, navade. Skupaj gremo na raft, skupaj gremo kam, kjer si moramo sami skuhati kosilo, skupaj gremo na odprave, ki niso najbolj udobne. Tako spoznavamo svoje prednosti in slabosti ter se učimo preživeti skupaj,« je razložila. Ko gre kaj narobe, pa je tudi v vesolju tako kot na Zemlji: vsi bi radi šli najprej na stranišče.
Najprej radovednost, šele nato znanje
V vesolju se je pogosto čudila kapljicam vode, saj se tam obnašajo povsem drugače kot na Zemlji. Čudila se je zvokom in vibracijam, svetlobi, severnemu siju, opazovala Starlinkove satelite, ki so švigali mimo … »Vsako jutro na Mednarodni vesoljski postaji je bilo navdihujoče, predvsem so me zanimale stvari, ki jih lahko vidiš samo v vesolju,« je pripovedovala. Med vsemi znanji, lastnostmi in sposobnostmi, ki jih mora imeti astronavt, na prvo mesto postavlja radovednost. Sama je po osnovni izobrazbi fizičarka in pilotka, radovednost pa jo je na koncu pripeljala v vesolje. Čeprav je v svojem življenju doživela veliko več kot 99,99 odstotka ljudi na svetu, je radovednost še ni minila in še vedno ima na svojem spisku nekaj izzivov. Rada bi preživela noč v baznem taboru pod Himalajo, rada bi šla na Antarktiko in severni tečajni, rada bi se srečala s polarnim medvedom … Iz vesolja je videla toliko zanimivih stvari, ki si jih želi obiskati, tudi v Sloveniji, da ji bo najverjetneje zmanjkalo časa za vse. Na njenem seznamu želja je tudi slovenščina.
Iz vesolja so problemi na Zemlji videti manjši
Mladi so jo izzvali tudi z vprašanji o umetni inteligenci in se tako dotaknili hitrega razvoja sveta. Sama do nje ne goji zamer, prepričana je, da bo pametna in pravilna uporaba umetne inteligence še premikala meje znanosti. Spomnila se je svoje druge odprave v vesolje, ko so s seboj vzeli okornega robota, že nekaj let kasneje pa smo na pragu tega, da bomo v vesolje odhajali na počitnice. Tudi do komercialnih poletov v vesolje nima zadržkov. »Moja osebna želja je, da bi čisto vsak imel nekoč priložnost na Zemljo pogledati iz vesolja in spoznati, kako majhni so v resnici problemi, s katerimi se obremenjujemo vsak dan. Ko imaš enkrat to izkušnjo, se pogled na svet spremeni,« je zatrdila. Njen najljubši planet ostaja Zemlja, tiste, ki so pričakovali, da je velika ljubiteljica znanstvenofantastičnih filmov, pa je presenetila z odgovorom, da veliko raje gleda filme, ki prikazujejo vsakdanje življenje ljudi.
