Eden največjih koprodukcijskih projektov Cankarjevega doma (CD) zadnjih let, gangsterski šov z zmerno zapletenim naslovom Ustavljivi vzpon Arturja Uia, je kriv za okrnjeno zdravje drugače vedno čilega in krepkega generalnega direktorja Mitja Rotovnika. Splet najrazličnejših neugodnih okoliščin je ustvarjalce spektakla namreč prisilil, da so se veličini projekta navkljub kar trikrat podali na sam začetek.
Prvotno so sicer želeli uprizoriti verjetno najbolj srhljivo komedijo Romana Polanskega Vampirji, vendar jim avtor po nekajtedenskem cincanju ni dal dovoljenja. Potem se je takratni ravnatelj in umetniški vodja ljubljanske Drame, s katero je CD sklenil sodelovanje, zraven pa je še bolj za okras Maribor kot Evropska prestolnica kulture, Ivo Ban, s sodelavci sam lotil pisanja besedila, kar pa se jim ni najbolj posrečilo. In znova so bili na začetku. V tretje so sklenili poiskati novo delo, našli Brechtov Ustavljivi vzpon Arturja Uia, ki se jim je z igralcem Jurijem Zrncem zdel čisti zadetek v polno, a jih je sredi priprav spet udarilo… Jurij je zbolel, končal v bolnišnici in komaj dva meseca pred napovedano premiero je bilo treba najti novega glavnega igralca. Še en udarec na zdravje generala Rotovnika! K sreči ansambel ljubljanske Drame še vedno premore lepo bero odličnih igralcev in tako je namesto Zrnca pogumno vskočil Šugmanov Jernej.
Dva dni po izidu tokratnega Nedeljca bo, če bo šlo končno vse po načrtih, Brechtov Ustavljivi vzpon Arturja Uia v koprodukciji Cankarjevega doma, EPK - Maribor 2012 in ljubljanske Drame na odru Gallusove dvorane, doživel premierno izvedbo. Verjetno ne bo minila brez burnega odziva gledalstva, predvsem v primeru, če bo med premiernim občinstvom veliko politike, tajkunstva, skorumpiranega sodstva, nemoralnega cerkvenega dostojanstva in podobne sodrge, ki jim je Bertold Brecht nastavil ogledalo že davnega leta 1941, ko je Evropo tiraniziral fašizem Adolfa Hitlerja in so Ameriko obvladovale gangsterske tolpe Ala Caponeja in podobnih. Oboje, fašizem in gangsterje, je Brecht združil v Ustavljivem vzponu Arturja Uia in dobil družbo, ki je neverjetno podobna zdajšnji v Sloveniji. Ustvarjalci predstave se bojijo, da bodo obtoženi, da so Brechta temeljito predelali, da so se bolj približali sodobni slovenski družbi, a režiser Eduard Miler, od začetka letošnje sezone tudi umetniški vodja ljubljanske Drame, ki jo nepričakovano dobro vodi Šircin ravnatelj Peter Sotošek Štular, z življenjsko sopotnico, v Skopju rojeno Žanino Mirčevsko, ki se je kot dramaturginja podpisala tudi pod Ustavljivi vzpon Arturja Uia, zatrjuje, da je Brecht na odru Cankarjevega doma popolnoma neomadeževan. Preprosto je verjetno najpomembnejši nemški dramatik preroško predvidel, kako se bo skazila družba 21. stoletja.
Nekaj se je verjetno moralo skaziti tudi v zakonu nekdanje Pahorjeve ministrice za kulturo, Celjanke Andreje Rihter, da se je preselila v hiško na Malijo nad Izolo, ki jo je družina donedavna uporabljala kot počitniško domovanje, njen mož Jan pa je ostal kar lepo v Celju. Strankarski kolegi ugotavljajo, da ji prijeten primorski zrak dobro dene, saj po novem dama kar cveti in prekipeva od energije.
Posebno energijo zadnje mesece izžareva tudi za stike z javnostjo v Mestnem gledališču ljubljanskem zadolžena Simona Belle. Z novim letom se je namreč začel tudi njen porodniški dopust in tako se sedaj s svojim najdražjim Tomom Tomšičem, igralcem, ki je zaslovel predvsem z vlogo romantičnega Penzla v televizijski nadaljevanki Strasti, v miru pripravlja na rojstvo prvorojenca ali prvorojenke.
