Na osnovi opisa in sledi v kolerabi, ki ste nam jo poslali, menimo, da so na vaši površini, kjer pridelujete kapusnice, prisotne strune. Strune, ki so sicer ličinke hroščev pokalic, v Sloveniji prištevamo med najpomembnejše talne škodljivce okopavin in vrtnin.
Po ocenah strokovnjakov se v Sloveniji pojavlja vsaj 150 vrst pokalic, kar je v primerjavi s srednjo Evropo, kjer je znanih 176 vrst, zelo veliko.
Hrošči niso škodljivi, saj se hranijo s cvetnim prahom in listi rastlin. Izlegle ličinke pa se hranijo z organsko snovjo v tleh. Največ škode povzročajo ličinke višjih razvojnih stopenj, ki se prehranjujejo s koreninami različnih rastlinskih vrst, obgrizejo koreninski vrat in se zavrtajo vanj, zavrtajo pa se tudi v gomolje krompirja, korene korenja in repe, objedajo tudi kalčke. Ker v rastlinah iščejo vodo, so strune zlasti nevarne v sušnih letih in v tleh, v katerih ni dovolj vode. Gospodarska škoda, ki jo povzročijo na posevkih, je lahko zelo velika, niha pa iz leta v leto in je povezana z mnogimi dejavniki (število strun v tleh, sklop poljščine, čas setve, kolobar, obdelava tal, vrsta tal). Največja škoda nastane zaradi redčenja sklopa, zaostajanja rastlin v razvoju, rastline z močno poškodovanim koreninskim sistemom pa lahko celo propadejo. Pri krompirju, korenju, repi, kolerabi pa je prizadet predvsem videz gomoljev in korenov zaradi izvrtin, s čimer je zmanjšana njihova uporabna vrednost.
Na številnost strun lahko vplivamo z različnimi ukrepi:
- z ohranjanjem in spodbujanjem naravnih sovražnikov strun (mednje uvrščamo ptice, žabe, nekatere stenice in muhe, v ornici so pomembni predstavniki hroščev brzcev,
- s setvijo in nato mulčenjem ter zaoravanjem določenih rastlin (oljna redkev, sudanska trava) izvajamo tako imenovano biofumigacijo.
Pomembni so ustrezni agrotehnični ukrepi:
- širok kolobar, pri čemer je treba paziti zlasti na to, da si občutljive rastlinske vrste, kot so koruza, krompir, čebula, kapusnice, korenček, zelena, solata, sledijo na istem zemljišču šele po nekaj letih. Izjemo lahko naredimo, če v kolobar kot glavne ali prekrivne neprezimne posevke vključujemo ajdo, proso, belo gorjušico, lan, saj te rastline pomembno zmanjšujejo številnost strun v tleh. Prepogosta setev žit, lucerne in detelje pa povečuje številnost strun. Občutljivih rastlinskih vrst tudi ne sejemo oziroma sadimo na preorana zemljišča, ki so bila dlje porasle s travo, deteljami, plevelom,
- številnost strun lahko zmanjšujemo tudi z večkratno obdelavo tal (na primer z okopavanjem, brananjem), saj vsaka mehanična obdelava tal zmanjšuje njihovo številnost, manj pa moti njihove najpomembnejše naravne sovražnike - brzce. V letih, ki so za strune ugodna, se na zanemarjenih njivah (na primer zapleveljena strnišča) pojavljajo številnejše populacije strun, poveča pa se tudi njihovo število v letih, ki sledijo,
- setev opravimo pravočasno in na optimalno globino. V primeru, da setev opravimo prezgodaj ali pa da po setvi oziroma presajanju rastlin nastopijo hladnejše razmere, so rastline zaustavljene v razvoju oziroma rasti in zato so še bolj izpostavljene napadom strun. Strunam so bolj izpostavljeni tudi pregloboko posejani posevki. V primeru, da posevkov ne zavarujemo pred strunami, je priporočljivo nekoliko povečati setveno normo,
- z ustreznim gnojenjem vplivamo na vznik in razvoj rastlin, ki se na tak način izognejo kritični izpostavljenosti. Znano je, da na strune negativno vplivajo denimo mineralna gnojila, iz katerih se izloča amonijak,
- namakanje prija strunam in temu ustrezno moramo prilagoditi varstvene ukrepe,
- zapleveljeni posevki privlačijo pokalice in zato je treba poskrbeti za razpleveljenje posevkov. Pretirano razpleveljenje pa ni najbolj priporočljivo, saj z odstranjevanjem plevela odstranimo tudi alternativni vir hrane in posledično strune povzročijo večjo škodo na gojenih rastlinah.
Kemično zatiranje: zanj se odločimo le takrat, kadar število strun preseže kritično število za izbrano rastlinsko vrsto. Proti strunam so učinkoviti talni insekticidi, ki jih lahko uporabimo na različne načine: trosenje po vsej površini, trosenje v vrste ali uporaba z insekticidi obdanega semena. Uporaba z insekticidi obdanega semena je ekološko seveda najbolj sprejemljiv način, saj v tem primeru v tla vnesemo izredno majhne količine aktivnih snovi.
V Sloveniji imamo v zadnjih letih registriranih zelo malo insekticidov, ki so primerni za zatiranje strun. Eden od teh je pripravek force 1,5 G. Za zatiranje strun v ekološki pridelavi pa je dovoljen biotični pripravek naturalis.
