Skokovit padec temperatur in nenadna vrnitev zimskih razmer povzročata skrb. Meteorološke napovedi o sneženju in pozebi ravno na 25. marec pa ne ogrožajo samo zgodnjih spomladanskih pridelkov, temveč med pridelovalci oživljajo starodavno in temačno ljudsko izročilo o podaljšani zimi.
Po podatkih vremenoslovcev se bo vremenska slika drastično poslabšala v primerjavi s prejšnjimi dnevi. Hladna fronta marsikje prinaša temperature pod lediščem, ki se bodo čez dan gibale zgolj med –2 in 7 stopinjami Celzija, pričakujejo tudi močno in nemara dolgotrajno sneženje. Pristojne službe tudi v sosednjih državah opozarjajo, da lahko teža mokrega snega povzroči obsežen snegolom.
Za kmetijstvo je izbira časa te ohladitve še posebno problematična. Datum 25. marec, ko katoliška cerkev zaznamuje + Gospodovo oznanjenje – spomin na dan, ko naj bi nadangel Gabriel Devici Mariji napovedal Jezusovo rojstvo, v Sloveniji pa hkrati praznujemo tudi materinski dan – velja v tradicionalnih kmečkih koledarjih za ključno vremensko prelomnico.
Stara kmečka modrost iz sosednjih krajev svari: »Če po Marijini noči pritisne mraz, se bo rodilo še 40 slan.« Trenutne sinoptične karte in vremenski modeli skoraj natančno posnemajo scenarij iz omenjenega izročila, kar med prebivalci in kmeti vzbuja precejšnjo mero nelagodja.
Naši predniki pa so tudi rekli: »Če na Gabrijelov dan zmrzuje, slana nič več ne škoduje.« Ta pregovor nakazuje prelomnico – če pritisne mraz 24. marca, naj bi se narava po tem datumu utrdila in bila varna pred hujšimi posledicami (čeprav sodobna agronomska stroka to pogosto demantira, saj vemo, da lahko aprilska pozeba pobere vse).
Rekli pa so tudi: »Marijino oznanjenje ima še svojo zimo.« Kar bomo dobesedno doživeli letos.
Čeprav sodobna znanost in meteorološka stroka zavračata dobesedno razlago o natanko štiridesetih dneh mraza, strokovnjaki priznavajo, da takšna pravila temeljijo na stoletjih empiričnega opazovanja narave. Zgodnji vdori polarnega zraka ob koncu marca, ko se rastlinski cikli že prebudijo, zgodovinsko gledano pogosto nakazujejo nestabilno pomlad z večkratnimi ponovitvami nočnega mraza.
Za sadjarje, vinogradnike in vrtičkarje trenutna situacija zahteva takojšnje ukrepanje. Agronomi opozarjajo, da so komaj posajene sadike in drevesa v fazi intenzivnega brstenja izjemno ranljivi.
Tudi če se preroška napoved o štiridesetih slanah ne bo v celoti uresničila, podatki meteoroloških postaj neizpodbitno potrjujejo eno: letošnji vstop v pomlad zaznamuje – zimski udarec.
