Dom II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer ponavadi potekajo kulturne prireditve in dogodki v občini, je bil pretekli ponedeljek nabito poln, vseh skoraj 420 sedežev je bilo zapolnjenih, preostali občani so stali. Razprava, ki se je odvijala, je bila namreč prepomembna, da bi jo izpustili. Po dveh desetletjih sprejemanja državnega prostorskega načrta (DPN) za zmanjševanje poplavne ogroženosti Spodnje Savinjske doline je bil vendarle narejen korak naprej: prišlo je do njegove javne obravnave. Toda kot se je pokazalo, so rešitve, ki so jih snovalci DPN predvideli v Spodnji Savinjski dolini, vse prej kot sprejemljive za lokalno skupnost. Sporočilo tako občinskih oblasti kot prebivalcev je bilo jasno: takšen DPN je nesprejemljiv. Uničenih bo preveč kmetijskih zemljišč prve kategorije in kmetij, negotovost glede podtalne vode in pitne vode se bo samo še povečala, spremenjene bodo cele vasi, spremenila se bo klima v okolju, obenem pa DPN ne rešuje težav pri izvoru. Torej v samem zgornjem toku Savinje in pri urejanju njenih pritokov ter hudournikov.
Proti napačnim odločitvam
Na kratko: državni prostorski načrt predvideva gradnjo osmih suhih zadrževalnikov in enega mokrega ter visokih nasipov ob Savinji, predvideva tudi nasipe in razlivna območja ob potoku Ložnica. Nasipi ob Savinji bi bili ponekod visoki tudi šest do sedem metrov in široki 45 metrov, obenem bi se neprekinjeno raztezali ob reki. Kaj pomeni ta višina, nazorno pove šestmetrski transparent, ki so ga domačini obesili na hmeljišče ob žalskem krožišču – toliko so namreč visoka hmeljišča. Večina suhih zadrževalnikov je predvidena v občini Žalec. Posegi se predvidevajo na 1080 hektarih, od tega je 800 hektarov najboljše kmetijske zemlje in velik del zemljišč prve kategorije. Od 170 do 340 hektarjev bi bilo trajno uničenih. Tu bi po novem stali veliki suhi bazeni, kjer bi se občasno zadrževala voda. Ta voda in vse, kar se v njej znajde, bi lahko stala tam več dni. Koliko, nihče ne ve, toda kmetom je jasno, tudi po izkušnjah od drugod, da je kmetovanje znotraj suhih zadrževalnikov nemogoče, čeprav projektanti trdijo drugače. V treh dneh v vodi zgnije prav vse, povedo, ostanki mulja, pesticidov in dolgotrajna zasičenost tal z vodo pa onemogočajo kakovostno pridelavo hrane.
»Kmetje in ostali občani ne nasprotujemo protipoplavni varnosti, temveč napačnim odločitvam, ki so predvidene v DPN. To, kar je sedaj na mizi, ni poplavna varnost Spodnje Savinjske doline, ampak zaščita Celja in Laškega. Predlagani ukrepi dolgoročno uničujejo dolino, njeno kmetijstvo, pitno vodo in ljudi, ki od zemlje živimo. To niso le obrobna zemljišča, to so njive, na katerih pridelujemo hrano,« je povedal Rok Sedminek iz Šempetra, čigar družina kot marsikatera v dolini že generacije živi od kmetijstva. Obenem je soustanovitelj iniciative za zaščito kmetijskih in gozdnih zemljišč ter pravic do kmetovanja, ki je nastala pred dvema letoma. »Zdi se, da o prihodnosti doline ne odločamo tisti, ki v njej živimo. Nihče od pripravljalcev DPN nas ni vprašal po izkušnjah, pa vendar prav mi svojo zemljo in okolje najbolje poznamo,« je dodal.
Prihodnost kmetij?
Velik del površin, kjer je predvidena gradnja nasipov in zadrževalnikov, je namenjen poljedelstvu, vrtninam, sadjarstvu in hmeljarstvu, ki je ključna panoga regije. Klemen Šalej je mladi prevzemnik, družina ima med Levcem in Petrovčami malodane vsa svoja kmetijska zemljišča, kar 60 odstotkov teh bi bilo uničenih, pove. Toda še zdaleč ni edini, kar 394 kmetijskih gospodarstev bi bilo oškodovanih po podatkih okoljskega poročila, za nekatere pa bi tak poseg pomenil izgubo večine ali celo vseh obdelovalnih površin. »Gre za družinske kmetije, kjer ni alternativnega vira dohodka. Kmetovanje ni naš hobi, to je naša služba, naša tovarna. Ti ukrepi nam mladim prevzemnikom jemljejo prihodnost,« je poudaril Šalej in nadaljeval: »Če kdo misli, da delamo zato, da dobimo odškodnine, se moti. Te ne morejo nikoli nadomestiti izgubljene dejavnosti.«
Razpoložljiva njivska površina na prebivalca bi se v dolini zmanjšala s približno 1000 na 700 kvadratnih metrov, kar je pod slovenskim povprečjem (800 kvadratnih metrov). »Vsi govorimo o samooskrbi, tudi država in ministrstvo za kmetijstvo, a hkrati načrtujejo projekte, ki uničujejo najboljšo zemljo,« je jasen Sedminek.
A ne gre le za najboljše kmetijske površine in usode številnih kmetij v dolini, skrb vzbujajoč je tudi vpliv na podtalnico. Suhi zadrževalniki so predvideni na prodnatih, zelo prepustnih tleh, na območjih, kjer se že zdaj ob visokih vodah pojavlja talna voda v kleteh hiš. Kot opozarjajo lokalni prebivalci, bi večdnevno zadrževanje vode za nasipi lahko povzročilo trajno zvišanje podtalnice, poplavljanje objektov in ogrožanje črpališč pitne vode v Levcu, Rojah in Šempetru.
»Zdaj stoji voda tri ure, potem odteče. Po novem naj bi stala tudi 40 ur ali več. Kdor misli, da to ne bo dvignilo podtalnice, ne pozna Savinjske doline,« je dodal Klemen Šalej.
Javna obravnava DPN je razkrila tudi, da številni lastniki niso bili pravočasno obveščeni, da njihova zemljišča in domovi sodijo na območje DPN. »Ljudje so za rušitve hiš ali izgubo zemlje izvedeli iz zemljevidov, ne iz pogovorov. To ni dialog,« je dejal Šalej.
»Žalosti me, da nam država ponuja le dve možnosti: ali se ne naredi nič ali pa uniči celo dolino. Vmesnih rešitev, o katerih govorimo že več kot desetletje, pa nihče ne obravnava resno,« je dodal še Rok Sedminek.
Na nogah pa niso le savinjski kmetje, kot se je te dni zmotno predstavljalo v javnosti, temveč tudi širša lokalna skupnost v Spodnji Savinjski dolini. Ko je ena od domačink Kaplje vasi na javni obravnavi vprašala snovalce DPN, kdo od njih bi si želel živeti 20 metrov od šestmetrskega nasipa, za katerim je predvidenih 1.800.000 kubičnih metrov vode, ni dobila odgovora niti da niti ne, le to, da bodo snovalci DPN vse odgovore, tudi slednjega, posredovali pisno.
Župani za ljudi
Ko smo vprašanje, ali so za ali proti predstavljenemu DPN, naslovili na župane občin, kjer se posegi predvidevajo, smo dobili malodane od vseh jasen odgovor: proti.
V preboldski občini sta predvidena dva zadrževalnika, v Kaplji vasi in Latkovi vasi. »Gre za velikansko izgubo kmetijskih zemljišč, za dejansko preoblikovanje struge reke Bolske, za rušenje določenih hiš, mostov, poslovnih objektov, športnega igrišča, letališča s hangarjem … Celotna Kaplja vas je ogrožena kot avtohtona slovenska vas, obstaja skrb zaradi dviga talnice, spremeni se dobršen del vodne, elektroenergetske in kanalizacijske infrastrukture,« je povedal župan občine Prebold Marko Repnik, ki rešitve v zvezi s poplavno varnostjo podpira, a ne na način, kot ga predvideva osnutek DPN. »Predlagane rešitve drastično posegajo v življenje ljudi, okolje in naravo ter že zgrajeno infrastrukturo. Prepričani smo, da obstajajo boljše in bolj naravne rešitve, ki bi imele vsaj enak učinek in bi bile okolju in ljudem prijaznejše,« je dejal.
Tudi občina Braslovče, kjer sta predvidena dva suha in en mokri zadrževalnik, je poslala negativno mnenje o osnutku DPN. Predlagane rešitve namreč izkazujejo mnoge pomanjkljivosti, je dejal župan Tomaž Žohar. »Ključna je ta, da ukrepi osnutka DPN ne obravnavajo celotnega porečja Savinje, tudi ukrepi v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. Na tej podlagi bi bilo treba optimalno načrtovati ukrepe v Spodnji Savinjski dolini,« pravi Žohar.
Občina je v mnenju posebej opozorila na potencial Žovneškega jezera, ki bi lahko pomembno prispevalo k zadrževanju visokih voda, resne pomisleke imajo glede vplivov na kmetijstvo, podtalnico, povečane pretoke v strugah ter glede nejasnih in pomanjkljivo opredeljenih rešitev v primeru izrednih poplav. »Poplava 4. avgusta 2023 je jasno pokazala, kako nujno je vodam ponovno zagotoviti prostor za naravno in kontrolirano razlivanje ter z ustreznimi ukrepi zaščititi premoženje in življenja ljudi, ki živijo ob vodi,« je prepričan Tomaž Žohar.
Vrsto pripomb je podal na ministrstvo za naravne vire in prostor tudi polzelski župan Jože Kužnik, od neupoštevanja vplivov na kmetijstvo in socialno varnost kmetij do tega, da osnutek ne upošteva ukrepov v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. »Predlagamo pripravo enotnega DPN za celotno porečje Savinje in večji poudarek na sonaravnih rešitvah, kot so mokri zadrževalniki, razlivne površine z naravnimi zadrževalnimi funkcijami in drugi naravi prilagojeni ukrepi,« je dejal Kužnik.
Na drugi strani je tudi Janko Kos, župan občine Žalec, kjer naj bi se ob poplavnih dogodkih zadrževalo več kot šest milijonov kubičnih metrov vode, medtem ko je celotna količina zadržane vode na območju, ki se ureja z DPN, okoli 12 milijonov kubičnih metrov, poudaril, da se morajo postopki voditi premišljeno, učinkovito in v sodelovanju z lokalnim okoljem.
»Ukrepi za zagotavljanje večje poplavne varnosti so nujni, vendar morajo biti vsi posegi v prostor, še posebej tisti, ki pomembno vplivajo na kmetijska zemljišča, izvedeni ob polnem spoštovanju načel sorazmernosti, zakonitosti in pravičnosti. Predvideni ukrepi posegajo predvsem na kmetijska zemljišča, ki so osnovni proizvodni vir kmetov in hmeljarjev ter pomemben del identitete in gospodarske strukture Savinjske doline. Nujno je v postopkih načrtovanja in odločanja prisluhniti lastnikom zemljišč in nosilcem kmetijske dejavnosti. Suhi zadrževalniki ne smejo biti obravnavani zgolj kot tehnična rešitev, temveč tudi kot prostorski in družbeni poseg, ki ima pomembne dolgoročne posledice za lokalno okolje,« je povedal Kos.
Da trenutni osnutek DPN ni najbolj ustrezen, meni tudi župan občine Tabor Marko Semprimožnik: »Absolutno se strinjam, da je treba na področju poplavne varnosti začeti nemudoma ukrepati, vendar ne za vsako ceno in na škodo lastnikov zemljišč. Predlog, ki je trenutno v igri, je neka osnova, vendar bomo potrebovali še veliko usklajevanja in preračunavanja, da bodo vsaj v večini vsi deležniki zadovoljni in da bo zadeva tudi v praksi delovala.«
Kaj bo sledilo sedaj, ko so mnenja, vprašanja in zahteve podani? »Zahtevamo umik obstoječega DPN in pripravo novega, ki bo temeljil na celoviti obravnavi porečja, vključevanju stroke in ljudi na terenu ter zaščiti kmetijskih zemljišč in vodnih virov. Če ne bo šlo drugače, se bomo obrnili na evropsko komisijo in po potrebi tudi na evropsko sodišče,« je zaključil Rok Sedminek.
