V osrčju avstrijskih Alp se je idiličen izlet sprevrgel v tragedijo, ki presega okvire zgolj mimobežne novice o nesreči v gori, pač pa pretresa temelje alpinistične etike, je te dni pisal The New York Times. Vprašanje, ki visi nad sodno dvorano, je srhljivo: kdaj postane zapustitev partnerja na gori kaznivo dejanje?
Naj spomnimo, da se je nesreča zgodila sredi noči, ko je oddaljena spletna kamera ujela zadnje utripe nekega življenja. Dve drobni točki svetlobe sta se prebijali skozi temo blizu vrha Velikega Kleka (Grossglockner), najvišje gore v Avstriji in neizprosnega soseda slovenskih Alp. Nato je ena luč ugasnila, druga pa se je začela oddaljevati.
Plezalca, par iz Salzburga, sta bila sredi nevarnega vzpona, ko se je zgodba začela razpletati. Okoli polnoči je 33-letno žensko zajela nenadna, paralizirajoča izčrpanost. Njen partner, 36-letni moški, je sprejel odločitev, ki je v alpinizmu sicer sporna, vendar v skrajnih razmerah včasih neizogibna — pustil jo je za seboj in sam nadaljeval pot, da bi poiskal pomoč.
Ure kasneje je bil sam na varnem. Ona je bila mrtva. Reševalci so njeno zamrznjeno telo našli naslednje jutro, streljaj od vrha, v tišini ledenega groba.
Danes, skoraj leto dni po tragediji, se je ta tragedija preselila v sodne dvorane. Avstrijske oblasti so moškega obtožile povzročitve smrti iz hude malomarnosti. Tožilstvo trdi, da je storil niz usodnih napak, ki so zapečatile usodo njegove partnerke. Primer, ki je brez primere v novejši zgodovini, je globoko vznemiril gorniško skupnost in sprožil neprijetna vprašanja o osebni odgovornosti v dobi množičnega turizma, ki gore spreminja v igrišča za nepripravljene.
»To je ključno vprašanje,« je za The New York Times komentiral Severin Glaser, profesor kazenskega prava na Univerzi v Innsbrucku. »Ko ljudje skupaj počnejo nekaj tveganega, koliko je ena oseba dejansko odgovorna za drugo?«
Drama sredi noči
Par, katerega imen oblasti zaradi varovanja zasebnosti niso razkrile, je svoj vzpon začel 18. januarja. Izbrala sta eno najzahtevnejših smeri na 3798 metrov visoki vrh. Bil je dan, ko so domačini opozarjali na fen – topel, nevaren veter, ki na izpostavljenih grebenih ustvarja orkanske sunke in nenadne spremembe temperature.
Rekonstrukcija dogodkov, ki sta jo sestavila obramba in tožilstvo, razkriva dva popolnoma različna pogleda na tragedijo. Moški prek svojega odvetnika opisuje ekspedicijo, ki jo je nenadoma uničil nepredvidljiv zlom partnerke. Oblasti pa vidijo zgodbo o aroganci in nizu opozoril, ki so bila ignorirana.
Ključni trenutek se je zgodil okoli 13.30. Par je prispel do koče (Erzherzog-Johann-Hütte) na višini približno 2800 metrov. To je točka, kjer se večina gornikov ustavi, prespi in aklimatizira pred naskokom na vrh. Kljub pozni uri in zahtevnim razmeram sta se odločila nadaljevati. »Počutila sta se dobro,« je zapisal odvetnik obtoženega. Mnogi izkušeni alpinisti bi to danes označili za smrtno obsodbo.
Pet ur kasneje, ko je sonce že zdavnaj zašlo, je spletna kamera zabeležila njuni luči visoko v steni. Temperatura je strmoglavila na minus 8 stopinj Celzija.
Neuslišani klici na pomoč
Okoli 22.30 je helikopter alpske policije preletel območje, da bi preveril stanje dvojice. Moški trdi, da nista signalizirala za pomoč, ker sta bila blizu vrha in sta se počutila sposobna nadaljevati. Toda kmalu po odhodu helikopterja se je situacija drastično poslabšala.
»Njeno stanje se je spremenilo popolnoma nepričakovano in objektivno nepredvidljivo,« trdi obramba. Ob 0.35 je moški prvič poklical policijo.
Tu se zgodbi najbolj razhajata. Moški trdi, da je bil prepričan, da policija razume resnost situacije in da pomoč prihaja. Policijski zapisi pa kažejo drugačno sliko: moški naj bi jim dejal, da je »vse v redu«. Tožilci, ki so analizirali podatke s pametnih telefonov in ur, navajajo, da je moški po klicu telefon utišal in tri ure ni vzpostavil stika z oblastmi. Medtem ko je on mislil, da je reševanje nemogoče in morata nadaljevati, da ne zmrzneta, je bila realnost drugačna.
»Situacija je bila brezizhodna,« pa pravi njegov odvetnik. »Žena je bila fizično tako na tleh, da ni mogla več narediti koraka.«
Dogovorila sta se, da se ločita. Ob 3.30 zjutraj je moški ponovno poklical policijo. Povedal je, da jo je pustil za seboj in da se sam prebija v dolino. Prosil je za helikopter. Ona je ostala sama, v temi, mrazu in brez upanja.
Usodne napake
Primer je v ospredje postavil pravni koncept, znan v germanskem (in slovenskem) pravnem redu kot Garantenstellung oziroma jamstveni položaj. Gre za doktrino, ki določa, da ima oseba v določenih okoliščinah – kot so starši do otrok ali vodniki do klientov – dolžnost preprečiti nevarnost.
Tožilci trdijo, da je bil moški odgovoren za življenje svoje partnerke, ker je bil organizator izleta in bistveno bolj izkušen od nje. V obtožnici so našteli kar devet napak, ki naj bi neposredno vodile v smrt.
Med najbolj obremenilnimi dokazi je oprema. Ona se je na enega najtežjih zimskih vzponov v Alpah podala v čevljih za deskanje na snegu (»softboots«), ki so bili po mnenju izvedencev popolnoma neprimerni za takšne razmere. Poleg tega naj bi par s seboj imel premalo varnostne opreme, na turo sta krenila prepozno in nista obrnila, ko se je vreme poslabšalo.
Še bolj srhljive so podrobnosti o samem slovesu. Tožilci trdijo, da moški pred odhodom ni storil ničesar, da bi jo zaščitil. Ni je namestil v zasilni šotor, ki sta ga imela, ni ji dal astrofolije, niti ji ni snel težkega nahrbtnika ali deske, ki jo je nosila na hrbtu.
Moški krivdo zanika. Njegov odvetnik je v izjavi za javnost poudaril, da sta bila oba izkušena in sta izlet načrtovala skupaj. »Moja stranka je globoko užaloščena zaradi smrti partnerke,« je zapisal.
Turistični magnet
Tragedija na Velikem Kleku ni osamljen primer, temveč simptom širšega trenda, ki ga reševalci opažajo po celotnih Alpah, tudi v Sloveniji. Po pandemiji so gore preplavili turisti, ki iščejo svobodo, toda pogosto podcenjujejo divjino. Pojavil se je fenomen turizma zadnje priložnosti, kjer ljudje hitijo gledat izginjajoče ledenike, pogosto popolnoma nepripravljeni.
»Gore so postale nekakšen alpski Disneyland,« je nedavno opozoril dr. Tobias Huber, podpredsednik avstrijske gorske reševalne službe. Opaža porast ljudi, ki tvegajo življenje za popolno fotografijo na družbenih omrežjih ali se podajajo na nočne pohode brez izkušenj.
Samo na Tirolskem, ki si deli Veliki Klek s Koroško, so reševalci poleti 2024 opravili skoraj 1400 intervencij – največ v zgodovini. V Avstriji gorski vodniki opažajo novo vrsto klientov, ki imajo veliko denarja, vendar nimajo časa. Želijo na vrh takoj, brez aklimatizacije, ne glede na vreme.
Glede zapustitve partnerja so tamkajšnji gorski reševalci jasni. Eden od njih je komentiral takole: »To je absolutni 'ne'. Ne vemo, kaj se je zgodilo v tem primeru, toda kot gorski vodnik vem eno: nikoli nikogar ne pustiš samega na gori.«
Sojenje, ki se bo začelo februarja, ne bo sodilo samo enemu človeku, temveč bo preizkušalo meje osebne svobode v gorah. Če bo moški spoznan za krivega, mu grozi do tri leta zapora.
Slovenski gorski reševalci so letos v javnosti objavili posebej zaskrbljujoče podatke. V kar 44 odstotkih primerov so do avgusta letos reševali nepoškodovane planince, torej onemogle, ki se niso mogli sami vrniti v dolino. Opažajo tudi naraščanje števila smrtnih žrtev – letos so jih do omenjenega obdobja našteli 30, medtem ko jih je bilo lani v enakem času 23.
