Prve dni novega leta je zaznamovala tragična zgodba 44-letne ženske iz Slovenj Gradca, ki se je v Turčijo odpravila na lepotni poseg. Premamil jo je spletni oglas za liposukcijo. Obljubljali so ji vse, prevoz z letališča do klinike, lepotni poseg, nastanitev v hotelu, pomoč pri sporazumevanju … Na koncu je z zdravstvenimi zapleti ostala sama in zaradi njihovih posledic umrla.
Korošica se je v Carigrad odpravila prek agencije, ki jo je našla na spletu. Agencija je prevzela vso organizacijo potovanja ter prevoze med hotelom in bolnišnico. Korošičina vez s kliniko je bila prevajalka z imenom Ramka, s katero sta komunicirali v hrvaščini. Kmalu po posegu so se začeli prvi zapleti. Pacientka je opozarjala, da se slabo počuti in da krvavi, v odgovor pa je dobila sporočilo, da je takšno stanje po posegu običajno. Ko je četrti dan Ramki sporočila, da je izgubila zavest in da zelo hitro diha, je na povraten klic čakala več kot eno uro. Pogovor je bil kratek in njen zadnji. Doživela je srčni zastoj, vzrok zanj naj bi bila pljučna embolija. Kdo jo je našel, njeni svojci še ne vedo. Ker bolnišnica, kjer je bila na lepotnem posegu, nima intenzivnega oddelka, so jo odpeljali v drugo bolnišnico, kjer so jo oživljali, jo intubirali in priključili na napravo za dihanje. Deset dni kasneje je umrla. Njeni svojci so v vsej žalosti našli moč in o primeru spregovorili javno, da opozorijo na pasti lepotnega in medicinskega turizma, ki skače iz reklam.
»Kaj še čakate?«
S takšno spodbudo na portalu klinike EuroIstanbul nagovarjajo svoje morebitne stranke, naj z estetskim posegom doživijo svoj trenutek sreče in spremenijo svoje življenje. Obljubljajo jim lepše nasmehe, presaditev las, povečanje ali dvig prsi, liposukcijo … Liposukcijski poseg na trebuhu, v pasu in ledvenem delu z vsemi stroški nastanitve in logistike ponujajo že za 3950 evrov. Poseg traja dve do tri ure, nazaj na delo se lahko vrnete že po enem tednu, obljubljajo. »Vaša pravica je, da ste videti dobro,« pa svojo ponudbo oglašujejo na agenciji Vam HealthCare, prek katere naj bi poseg opravila tudi 44-letnica iz Slovenj Gradca. Podatka, koliko Slovencev se odpravi na lepotne posege v tujino, ni mogoče dobiti, zagotovo pa številke z leti naraščajo.
Zakaj tega ne opravijo doma? Eden naših najbolj priznanih estetskih kirurgov prof. dr. Uroš Ahčan je v pogovoru za Nedeljski dnevnik izpostavil, da posameznike na lepotne posege v tujino največkrat zvabi prav reklama, za katero pa se največkrat skrivajo manj uspešni kirurgi. »Estetski turizem vodijo posebni strokovnjaki, z obilo znanja in izkušnjami s področja marketinga, ki ima cilj pridobiti čim več strank. Uporabljajo najrazličnejša sodobna orodja, ki vključujejo tudi nevromarketing in znajo na sofisticiran način z oglasi in drugimi spletnimi vsebinami privabiti množico slabše izobraženih posameznikov, ki si podobno kot vsi želijo hitrih, enostavnih in učinkovitih rešitev po najnižji možni ceni,« pravi. A poudarja, da dobri kirurgi, ki jih najdemo povsod po svetu, ne potrebujejo takšnih reklam, ker so polno zasedeni brez marketinških akcij. »Slednje so namenjene zgolj tistim kirurgom, ki sami ne morejo pridobiti dovolj strank, to pa je pogosto povezano s slabo kakovostjo njihovega dela, slabšo opremljenostjo in drugimi pomanjkljivostmi, ki jih želijo nadoknaditi prek vlaganja sredstev v napredni marketing,« pojasni.
Cena bi morala biti prvi alarm
Ahčan nadaljuje, da se nekateri za lepotne posege v tujini odločijo, ker se po njih ne želijo izpostavljati v javnosti, zato združijo dopust in lepotni poseg. Nekateri odidejo na estetski poseg v tujino, ker jim domači kirurgi zaradi pridruženih bolezni in stanj ali nerealnih pričakovanj zavrnejo poseg. Seveda je eden najpogostejših vzrokov tudi nižja cena, a kot pravi, bi prav ta morala biti prvi alarm. »Cena je odvisna od strokovnosti in izkušenj ter števila zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo pri lepotnem posegu, opremljenosti operacijske dvorane ter kakovosti uporabljenega šivalnega in drugega vgradnega materiala, nege in rehabilitacije po posegu ter tudi ustrezne predpriprave in slikovne ter druge diagnostične preiskave pred posegom,« pripoveduje in izpostavi, da cena kakovostnih in varnih storitev zato nikjer na svetu ne more biti nizka ali se pomembno razlikovati od drugih.
Po njegovih izkušnjah posamezniki v tujino odhajajo tudi takrat, ko želijo opraviti sočasno več kirurških posegov. A zlasti kombinacija liposukcije, abdominoplastike, korekcije dojk in zadnjice pogosto lahko vodi v zelo dolge kirurške postopke s pogostejšimi zapleti, tudi takšnimi s smrtnimi izidi. Ob tem spomni na estetske posege v Dominikanski republiki. Zaradi njih je samo v letu 2020 življenje izgubilo 17 ameriških državljanov.
Ponesrečeni primeri
Sam se pogosto srečuje s pacienti po ponesrečenih posegih oziroma z zapleti po posegu, največkrat se nanj obrnejo ženske po estetskih operacijah dojk. »Pri teh pacientih je pogosto zelo pomanjkljiva tudi zdravstvena dokumentacija, iz katere sploh ni razvidno, kaj so imeli opravljeno, katere silikonske vsadke imajo vgrajene in katere tehnike so uporabili pri posegu,« pripoveduje. Reševanje takšnih zapletov zato terja dodatne priprave in znanje. »Take operacije in njihovi rezultati so največkrat nepredvidljivi, saj je lahko ogrožena prekrvavljenost tkiv. Prav tako ni možno poljubno preoblikovanje tkiv, saj so prisotne brazgotine, neravnine in druge nepravilnosti. Zato moramo v tem primeru uporabiti vse znanje s področja rekonstruktivne kirurgije, da lahko izboljšamo stanje in na tak način tudi kakovost življenja posameznic. Za vse te paciente pa je skupno, da jim je žal, da so se v prvem primeru in vseh naslednjih odločali na osnovi vabljivih slik in niso preverili izvajalcev zdravstvenih storitev,« razkrije.
Srečal se je tudi s kar nekaj posamezniki, ki so jih zaznamovali posegi s sodobno tehnologijo, za katero še ni bilo dovolj študij o njeni varni uporabi. »Tudi sodobna tehnologija v estetsko kirurgijo na določenih področjih vstopa prehitro, brez preverjenih študij in se stranski učinki in posledice pokažejo šele, ko se ti posegi opravljajo na ljudeh. Govorim zlasti o pregrevanju tkiva ter določenih načinih sofisticirane liposukcije, kjer lahko pride do okvar globlje ležečih struktur, zlasti živcev, ter posledičnega brazgotinjenja in nevroloških izpadov, ki so lahko trajni,« svari.
Kaj je dobro vedeti?
Kljub vsemu ne glede na posamezne slabe primere ne želi delati zaključkov, da so vse storitve v tujini slabe in da lahko vse posege na tujem spravimo pod oznako medicinski turizem. Da bi ločili zrnje od plev, je treba pred sprejetjem takšne odločitve natančno preveriti strokovno usposobljenost in izkušnje kirurgov ter se z njimi pred posegom izčrpno pogovoriti. »Kirurg, ki nas bo operiral, mora natančno povedati, kakšen bo potek zdravljenja, kakšni so možni zapleti, pričakovani rezultati in rehabilitacija, opraviti mora ustrezen pregled in slikovno diagnostiko ter laboratorijske preiskave, poizvedeti vse o splošnem zdravstvenem stanju in predhodnih operacijah in boleznih, v živo tudi slišati, kakšna so pričakovanja pacienta, in mu biti po posegu na voljo tudi za reševanje morebitnih takojšnih in kasnejših zapletov,« razloži. Sam denimo pacientom zaupa svojo telefonsko številko.
Primer 44-letne Korošice, ki v osebni tragediji družine kaže tudi na razmere v družbi, ki hlepi po hitrih rešitvah, in na moralno sporne zaslužkarje, ki na drugi strani to izkoriščajo, je trenutno v fazi preiskave. Zaradi domnevne neodzivnosti zdravstvenih ustanov so svojci žrtve v Turčiji poiskali pravno pomoč, primer pa v okviru mednarodnega policijskega sodelovanja preiskuje tudi policija.
