Slovenski zapori so že nekaj časa preobremenjeni, saj je zaprtih več ljudi, kot je uradno zanje namenjenih kapacitet. Tisti, ki prestajajo večletno zaporno kazen, pa niso povsem prepuščeni sami sebi, saj se izvajajo različni, tudi evropski programi, za njihovo čim večjo socialno vključenost tako v času prestajanja kazni kot po tem, ko znova zaživijo na prostosti.
Po podatkih Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) je bilo 9. februarja letos v slovenskih zaporih zaprtih 1468 ljudi, medtem ko je uradnih zmogljivosti za 1346 oseb. Sistem je torej v povprečju trenutno zaseden skoraj stodesetodstotno. To se najbolj odraža v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana, na Povšetovi, kjer je bilo na navedeni datum zaprtih 216 ljudi, kar pomeni, da je bila zasedenost okoli 160-odstotna. Veliko si zato mnogi obetajo od novozgrajenega zapora v Dobrunjah na obrobju Ljubljane, v katerem bo lahko v bližnji prihodnosti nastanjenih 388 zapornikov.
Tudi do izobrazbe
Četudi nekateri laično razmišljajo, da tistim, ki pristanejo za štirimi stenami zapora, ne manjka nič, razen seveda svobode, saj so siti in na toplem, pa to ne pomeni, da so vsi povsem brez skrbi. Številni so zaposleni in pridno delajo, nekaterim pa država s pomočjo evropskega denarja omogoči, da pridobijo ustrezno izobrazbo in se tako po prestani kazni lažje zaposlijo ter vključijo v normalno življenje.
Ursiks je iz Evropskega socialnega sklada EU in s pomočjo države za izvedbo različnih programov za obravnavo zaprtih oseb s ciljem, da se jih usposobi za življenje na prostosti s pridobivanjem delovnih kompetenc in odpravo tveganj, ki pogojujejo ponavljanje kaznivih dejanj, prejel 1.480.000 evrov. S tem denarjem so realizirali različne aktivnosti izobraževanja, usposabljanja za delo in delovno terapijo, s čimer so zaprti pridobili znanje in kompetence za lažji vstop na trg dela po prestani kazni.
»Program Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb je potekal med letoma 2016 in 2023 v okviru operativnega programa evropskega sklada, operacija pa se je v okviru kohezijske politike izvajala v obdobju 2014–2020,« so povedali na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Natančen naziv programa je »Socialna vključenost in zmanjšanje tveganja revščine z aktivnim vključevanjem ter spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti«. Kot še dodajajo v Ursiksu, je bil cilj programa omogočiti zaprtim osebam, da pridobijo formalno izobrazbo za različne stopnje šolske izobrazbe. Poleg pridobitve formalne izobrazbe tudi znanje in spretnosti za poklice, ki omogočajo zaposlitev po prestani kazni, s čimer si zagotovijo osebno eksistenco brez socialne pomoči. Delovna terapija pa je bila namenjena ohranjanju delovnih navad in spretnosti.
Nekatere so zaposlili
Zaprte osebe so se v programe delovne terapije in usposabljanja za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) lahko vključevale v vseh zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu. V srednješolsko izobraževanje so se lahko vključili tisti, ki so prestajali zaporno kazen v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, saj tam obsojenci prestajajo daljše zaporne kazni, in v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, ki je namenjen mlajšim obsojencem. Zaprti so se lahko na Dobu in v Celju vpisali v programe gastronom hotelir, trgovec in logistični tehnik.
Operacija se je izkazala za uspešno, saj so bile ranljivi skupini zaprtih oseb omogočene aktivnosti, ki jih pred tem ni bilo mogoče izvajati. Od 254 vključenih jih je program zaključilo 137, številka je nekoliko nižja zato, ker so nekateri še pred zaključkom izobraževanja zaporno kazen prestali. Ali so šolanje nadaljevali in ga končali, pa v Ursiksu ne vedo.
»So se pa aktivnosti izobraževanja, usposabljanja in delovne terapije izkazale kot pomemben prispevek k resocializaciji zaprtih oseb, katerih pozitivne učinke so strokovni delavci zavodov zaznali že med prestajanjem kazni,« so razložili na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. S programom nacionalnih poklicnih kvalifikacij so zaprte osebe pridobile javno veljavne listine za opravljanje deficitarnih poklicev, kar jim je pomagalo pri vključevanju v družbo in s tem preprečevanju povratništva.
»V ZPKZ Dob smo izpeljali denimo program nacionalnih poklicnih kvalifikacij socialni oskrbovalec, tiste, ki so ga uspešno zaključili, smo v zavodu zaposlili, da so skrbeli za druge obsojence, ki so potrebovali tovrstno pomoč,« so nam povedali na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Program NPK so poleg že omenjenih poklicev izvajali tudi za viličariste, čistilce prostorov, zidarje, operaterje na CNC-stroju, računovodjo in varilce.
»Največ obsojencev se je odločilo za poklic viličarista in pomočnika kuharja,« so razkrili na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
Zgovorne so tudi številke, saj je bilo v program nacionalnih poklicnih kvalifikacij vključenih kar 669 zaprtih oseb, od teh jih je kvalifikacijo zaključilo 592. V delovne terapije so v vseh zavodih vključevali tako tiste brez delovnih izkušenj in navad kot tiste, ki se v redno delo niso zmogli vključiti zaradi zdravstvenih omejitev. Zaprti so v okviru delovne terapije izvajali različne tehnike, obdelovali les, izdelovali mozaike, skrbeli za zeliščni vrt in podobno. Prav tako so izdelovali unikatne ravnotežnostne kocke »dobra roka«, ki jih Ursiks namenja za protokolarna darila.
»Projekt je bil leta 2023 uspešno zaključen in prepoznan kot uspešen. Na podlagi dobrih rezultatov smo v trenutni finančni perspektivi že pridobili sredstva za nadgradnjo programa, ki se zdaj deli na: izobraževanje zaprtih, razvoj kompetenc zaprtih, kompetence zaposlenih in celostno obravnavo ter obvladovanje odvisnosti v okviru zaporskega sistema. Z nadgradnjo širimo tudi nabor izobraževalnih programov in lokacij, kjer se lahko izvajajo, več je možnosti za vključevanje pripornikov, dodana je možnost izobraževanja zaposlenih, v okviru zaporskega sistema se vzpostavlja terapevtska skupnost za zaprte, ki imajo težave z odvisnostmi,« so sklenili na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
Prilagajanje, usklajevanje, zaupanje
Kot nam je povedala Daniela Karner, strokovna delavka v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, se zaprti v nekatere programe niso mogli vključiti, ker niso predložili ustreznih dokazil o že doseženi stopnji izobrazbe. Med temi je bilo največ tujih državljanov, ki so se srečevali s še eno precejšnjo težavo – neznanjem jezika. Zato so mnogi izrazili željo tudi po tečaju slovenskega jezika, ki ga v prejšnjem programu ni bilo, v novem pa se že izvaja.
»Kar zadeva naše državljane, smo strokovni delavci sami navezali stik s šolami, ki so jih zaprti navedli, in skušali pridobiti ustrezno dokumentacijo. Pri tujcih to ni bilo mogoče,« je povedala Daniela Karner in dodala, da so bili mnogi zaprti in priporniki zainteresirani, da bi pridobili nacionalno poklicno kvalifikacijo.
Največ zanimanja je bilo za poklice varilca, pomočnika kuharja, tudi polagalca talnih oblog ter viličarista, kjer pa je bil dodaten pogoj opravljen vozniški izpit B-kategorije, kar je bila za nekatere nova težava, saj niso razpolagali z ustreznimi dokazili o tem, da so izpit opravili.
»Izobraževanje je potekalo znotraj zavoda, v sodelovanju z Ljudsko univerzo Celje, ki je to izvajala z zunanjimi izvajalci, s katerimi imamo zelo dobre izkušnje,« je dejala Daniela Karner, ki priznava, da je bilo potrebnega tudi veliko prilagajanja, usklajevanja in zaupanja, saj zapor ni okolje za vsakogar.
»Ob zaključku projekta smo bili priča mnogim lepim zgodbam. Meni je največ pomenilo, ko me je eden od nekdanjih zapornikov ustavil na cesti in se zahvalil, da je končal šolo, ki je sicer nikoli ne bi. To je res dober občutek,« se spominja Daniela Karner.
Pravi, da so bili nekateri tudi skeptični, ali bodo zmogli opraviti vse obveznosti. »Zato so potrebovali spodbudo. In spomnim se, kako sva z enim od pravosodnih policistov vztrajala ob postelji enega od zapornikov, da sva ga na koncu pregovorila, da je vendarle oddal zaključno nalogo.«
Ne nazadnje pa tudi zaprti niso povsem brez aktivnosti, tudi na račun sodnih postopkov na sodiščih. »Vsem, ki so se v program izobraževanja vključili in ga opravili, lahko rečem le: klobuk dol. Marsikomu je bilo to oteženo že zaradi starosti. Tisti malo starejši, ki so srednjo šolo opravljali pri tridesetih, so bili od mlajših soobsojencev deležni kakšne opazke. Zato jim vsekakor ni bilo lahko. A so zmogli. In trenutka, ko so v rokah držali diplomo, se ne da opisati. Bili so hvaležni, da so dobili možnost in jo izkoristili,« je zadovoljna Daniela Karner.
