Kot da bi bili zaslužni le menedžerji

Direktorji so sneli kravate, predvsem pa so se morda celo zamislili nad tem, kaj bo še sledilo. Napovedi so take in drugačne, problem pa niso morda le katastrofalno nizke plače, ampak predvsem odnosi v podjetjih, ki so danes last posameznikov. Delavci Gorenja in številnih drugih podjetij niso in ne bodo nikoli pozabili dejstva, da so za uspešnost podjetij zaslužni oni in njihovi starši ter drugi delavci, ki so se desetletja (od osamosvojitve naprej in tudi že prej) ustvarjali in gradili podjetja, ne pa morda le njegovi lastniki in uprava ali, če hočete, menedžerji. Da niso le strošek dela, ampak ustvarjalci in partnerji in tu ne gre le za delavce v proizvodnji, ampak za vse zaposlene. Za temeljnega "krivca" sedanjega dogajanja bi lahko označili kar Edvarda Kardelja in njegov izum samoupravljanja, ki je v preteklosti povzročil posebno pripadnost slovenskih delavcev matičnim podjetjem. Ki je še vedno nekako ne moremo pozabiti.

Prvi delavski upor v samostojni Sloveniji lahko vzamemo le kot epizodo, lahko pa kot grozljivo napoved, kaj se bo še dogajalo in kako bomo plačali napake zadnjih 20 let, ki jih po svoje označujejo tudi vehementne besede predsednika nadzornega sveta Gorenja Jožeta Zagožna glede poziva ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika k njihovemu odstopu: "Ne bomo odstopili, ker za to ni nobenih razlogov in jih Lahovnik ni navedel. Mi delamo dobro in odgovorno in smo odgovorni za dobro podjetja. Tukaj napak ni bilo, zahteva po odstopu pa je bolj politična," se je nekoliko jecljaje razgovoril v Odmevih dr. Zagožen in dodal, kako za stavko ni kriva niti uprava. In kdo je potem kriv za vse?

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)