Na ministrstvu za infrastrukturo trenutno nimajo zaposlenega uradnega preiskovalca železniških nesreč in incidentov. Dolgoletni preiskovalec Daniel Lenart se je konec lanskega leta upokojil, njegovega naslednika pa jim ni uspelo pravočasno imenovati. »Kadrovski postopek za zaposlitev naslednika preiskovalca je trenutno še v teku. Zaposlitev novega sodelavca ali sodelavke bo objavljena na spletni strani,« pravijo na ministrstvu. Kaj to pomeni za preiskovalno delo ob morebitni nesreči? »Trenutno to delo opravlja pogodbeni (zunanji) preiskovalec za železniške nesreče in incidente. To delo je sicer po potrebi opravljal tudi do sedaj,« so nam odgovorili na ministrstvu. Kdo je zunanji preiskovalec, niso navedli. Po naših informacijah naj bi bilo iskanje inženirja, ki bi prevzel to funkcijo, kar zahteven zalogaj, saj se na prve razpise ni prijavil nihče.
Ne preiskuje vsega, kar se dogaja na tirih
Na Slovenskih železnicah so v zadnjem letu dni na tirih našteli približno 60 različnih incidentov, tudi sabotaž. Preiskovalec železniških nesreč je obveščen o vseh dogodkih na tirih, a ne preiskuje vsega. Preiskavo mora obvezno odpreti samo za resne nesreče in izredne dogodke (nesreče, ki so zahtevale žrtve ali povzročile veliko škodo). »Za preostale dogodke se lahko preiskovalec sam odloči, ali jih bo preiskoval ali ne,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Preiskovalec železniških nesreč pri svojem delu ne ugotavlja krivde ali odgovornosti; s tem se ukvarja policijska preiskava. Cilj uradnega preiskovalca železniških nesreč je predvsem ugotavljanje vzrokov nesreče in izdajanje priporočil, da bi podobne nesreče v prihodnje preprečili. V letu 2025 je preiskovalec odprl sedem preiskav. Končnih poročil o tem pa še ni oziroma čakajo na novega preiskovalca, ko ga bodo na ministrstvu naposled imenovali. Vsako takšno poročilo med drugim roma tudi na Evropsko železniško agencijo, ki bedi nad železniško varnostjo v celotni Evropski uniji. Preiskovalec poleg tega pripravlja tudi poročila za izboljšanje varnosti na železnici. Sodeluje z upravo za zaščito in reševanje, policijo in pravosodnimi organi.
Po preiskavi tragične nesreče decembra 2023 pri Postojni, v kateri je vlak na tirih do smrti povozil dva delavca, dva pa ranil, je izdal vrsto priporočil, med drugim dosledno zmanjšanje hitrosti vožnje vlaka na 30 kilometrov na uro, ko so na progi delavci z glasnimi stroji, ki bi utegnili preglasiti opozorila bližajočega se vlaka. Preiskava je namreč pokazala, da je nesrečo povzročil izključno »človeški dejavnik«: postajni prometnik in progovni čuvaj, ki je zadolžen za varnost delavcev na tirih, nista upoštevala vseh varnostnih protokolov, zato skupina delavcev ni bila obveščena o prihodu vlaka. Progovni prometnik ni oddal najave o vožnji vlaka, progovnemu čuvaju pa ni sporočil, da je vlak krenil s postaje v Postojni. Vzporedno je potekala tudi kriminalistična preiskava, po kateri so ovadili tri zaposlene na Slovenskih železnicah, ki jim očitajo ogrožanje javnega prometa.
Španija: morda tovarniška napaka tirnice
Vlaki sodijo med najbolj varna prevozna sredstva. V Španiji, kjer imajo največjo mrežo hitrih železnic v Evropi, pa se potniki v zadnjih dneh izogibajo potovanjem, poročajo tamkajšnji mediji. Strah so jim vzbudile nedavne železniške nesreče, ki so v nekaj dneh pretresle državo. V najhujši nesreči v zadnjem desetletju v kraju Adamuz na jugu Španije je po zadnjih podatkih umrlo 45 ljudi, v nesreči v Gelidi pri Barceloni, ko se je vlak zaletel v porušen podporni zid, pa je umrl strojevodja. V nesreči pri Cartageni je na progo zgrmelo gradbeno dvigalo in ranilo več ljudi. Po nesrečah je sindikat strojevodij v Španiji oznanil, da bodo stavkali: zahtevajo ukrepe za zagotavljanje varnosti na železnici.
Preiskava tragedije na tirih na jugu države še poteka. Iztirili so zadnji trije vagoni hitrega potniškega vlaka iryo na poti iz Malage v Madrid in se prevrnili na sosednji tir, po katerem je čez nekaj sekund pripeljal nasproti vozeč hitri vlak alvia na poti iz Madrida v Huelvo. Vlaka sta vozila s hitrostjo 205 in 210 kilometrov na uro, kar je manj od omejitve na tem delu proge, ki je 250 kilometrov na uro. Oblasti so izključile možnost, da bi šlo za sabotažo na tirih. Prvo uradno poročilo španskih preiskovalcev železniških nesreče nakazuje, da je bila desna tirnica zlomljena, še preden je čeznjo zapeljal vlak iryo. Preiskovalci so namreč na kolesih več vagonov vlaka iryo – vključno s tistimi, ki niso iztirili – odkrili zareze, skladne s stališčem, da so kolesa zadela zlomljen del tirnice. Podobne zareze naj bi imelo tudi nekaj vlakov, ki so po tej tirnici peljali nekaj ur prej. Španski prometni minister Oscar Puente omenja možnost tovarniške napake na tirnici. Hitra proga med Madridom in Andaluzijo je na tem odseku še vedno zaprta.
