Letošnja velikonočna košarica nas bo stala nekoliko več, a brez skrbi, vsaj jajc za pirhe nam po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) ne bo zmanjkalo. Veliko noč si seveda najtežje predstavljamo brez potice, za katero potrebujemo moko, jajca, mleko, maslo, sladkor, orehe in kvas. Če se boste letos lotili peke, boste pri nakupu sestavin hitro opazili, da se je med njimi najbolj podražilo surovo in polnomastno mleko. To je bilo februarja za 6 odstotkov dražje kot pred enim letom. Zvišale so se tudi cene jajc za 2,6 odstotka in oreškov za 2,2 odstotka. K sreči pa si bomo stroške nekoliko ublažili drugje, saj se je sladkor pocenil za 13,5 odstotka, maslo za 10,5  in moka za en odstotek.

Za jajca se nam ni treba bati

Na praznični mizi seveda ne smejo manjkati pirhi, katerih priprava je pomemben praznični običaj. Zanje se nam res ni treba bati, saj je bila stopnja samooskrbe z jajci predlani v Sloveniji kar 84-odstotna. Konzumna jajca je namreč valilo 1,2 milijona kokoši nesnic, ki so v povprečju znesle 0,9 milijona jajc na dan. Za nakup desetih jajc je bilo sicer lani treba odšteti povprečno 2,43 evra.

Nekoliko drugačna pa je zgodba pri mesu, saj je bila predlani stopnja samooskrbe s svinjino 35-odstotna, kar je najmanj med vsemi vrstami mesa. Za kilogram svinjskega mesa s kostjo je bilo lani treba odšteti v povprečju 5,42 evra, kar je okoli devet odstotkov več kot leto prej.

Več bo stala tudi peka potice

Med osnovnimi sestavinami za pripravo potice so moka, jajca, mleko, maslo, sladkor, orehi in kvas. Najbolj se je podražilo surovo in polnomastno mleko, ki je bilo februarja v medletni primerjavi za šest odstotkov dražje. Zvišale so se tudi cene jajc (za 2,6 odstotka) in orehov (za 2,2 odstotka).

Po drugi strani se je sladkor pocenil za 13,5 odstotka, maslo za 10,5 odstotka in moka za en odstotek, je danes objavil državni statistični urad.

Zraven šunke seveda spada hren, ki pa ga veliko več uvozimo, kot izvozimo. Slovenija je lani po začasnih podatkih uvozila 21,5 tone svežega hrena, od tega kar 57 odstotkov iz Avstrije, izvozila pa ga je le 1,3 tone. S pridelavo te pekoče korenine se je pri nas ukvarjalo le 47 kmetijskih gospodarstev, ki so jo gojila na 59 hektarjih površine.

Priimki Hren, Šink, Pirh

Najbolj zabaven podatek, s katerim postreže statistika, pa se skriva v naših imenih. Skoraj ves velikonočni zajtrk namreč lahko sestavimo kar iz priimkov prebivalcev Slovenije. Lanskega 1. januarja se je kar 1419 prebivalcev pisalo Hren, 263 Šink, 75 Kruh in 69 Pirh. Da je mera polna, so ob tem našteli še 699 prebivalcev s priimkom Zajec. Manjka le še Potica. Morda pa je ravno to odlična priložnost, da si kdo do naslednjih praznikov omisli novo ime in tako popolnoma dopolni slovensko velikonočno mizo!

Priporočamo