Medtem ko so se oči športnega sveta (in vsekakor tudi Slovenije) upirale v smučarske skakalce na olimpijskih igrah na tekmi v Predazzu, je pozornost kamer in gledalcev ukradel tudi nenavaden gost iz preteklosti. Sredi morja zastav je ponosno plapolala trobojnica z rdečo zvezdo. Politična izjava? Ali zgolj globok poklon legendam iz leta 1988? Kdo jo je vihtel in zakaj?
V ponedeljek, ko so v Predazzu slovenski orli lovili olimpijsko slavo, je na tribunah nastal vizualni kratek stik. Nedaleč od slovenskih zastav in obilne navijaške opreme je nekdo z neomajno mirnostjo vihtel zastavo rajnke Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Vrnitev odpisanih
Kdo je bil skrivnostni lastnik tega zgodovinskega artefakta, ostaja uganka. Novinarji namreč med navijače niso smeli, nam je sporočil naš tamkajšnji dopisnik, saj novinarske akreditacije tega ne dopuščajo. Zato je vprašanje ostalo neodgovorjeno, novinarska radovednost pa nam seveda ne da miru.
Zato kar neposreden poziv: če veste o zastavi kaj več, nam to sporočite in delite z našimi bralci na online@dnevnik.si.
Nihče prek malih zaslonov seveda ni videl obraza, skritega v množici, toda zastava je plapolala visoko, kot da bi bil Tito osebno v VIP-loži.
Je šlo za navijača, ki je med čiščenjem podstrešja našel dedkovo opremo in si rekel: »Eh, saj je rdeča, bela in modra, kdo bo pa opazil razliko?« Ali pa morda za nekoga, ki še vedno vplačuje loto v dinarjih?
Presenetljivo pa je, da ta anahronizem ni sprožil nobenih diplomatskih not ali prepirov. Vsaj ne da bi vedeli. Nasprotno, zdelo se je, da je bivša zastava med navijači sprožila val pozitivne energije. Nobenih žvižgov, le nasmeški in začudeni pogledi. Zastava ni delovala kot politični manifest, ampak bolj kot tisti stric na poroki, ki pleše po svoje, a ga imajo vsi radi.
Duh Calgaryja 1988
Bolj romantične duše – in tisti z malo boljšim spominom na športne dosežke – so v plapolanju rdeče zvezde videle nekaj drugega. Poklon.
Predazzo je kraj, kjer se piše zgodovina, toda morda je bil to nostalgični pomežik legendarnemu uspehu v Calgaryju leta 1988. Takrat, ko so slovenski skakalci (pod to isto zastavo) osvojili srebrno ekipno medaljo. Morda je bil neznani zastavonoša le sentimentalen. Morda je želel današnjim junakom, kot sta Lanišek in Prevc, priklicati duha Primoža Ulage, Mirana Tepeša, Matjaža Zupana in Matjaža Debelaka. Ali pa je preprosto želel opomniti svet, da so Slovenci leteli daleč, še preden je internet sploh obstajal.
Časovni stroj še vedno deluje
Kakor koli, incident se je končal brez mednarodnega škandala. Zastava je po tekmi odkorakala skupaj z množico, verjetno zložena v nahrbtnik poleg sendviča s kranjsko klobaso. Ostal je občutek, da šport včasih preseže meje – ne le tiste na zemljevidu, ampak tudi tiste v času.
Če pa boste na parkirišču v Predazzu opazili koga, ki poskuša vžgati yuga 45, nam, prosim, to le sporočite. Mislimo, da smo našli našega človeka.
