Heroinska zasvojenost se v večernih in nočnih urah nevidno in vse hitreje širi med najstniki. Na skritih delih parkov, šolskih dvorišč in igrišč mladi ne samo uživajo heroin, pač pa tudi sodelujejo pri njegovi prodaji. Starši si velikokrat zatiskajo oči ali ne prepoznajo alarmantnih znakov.
Nevarna droga
Heroin je ena izmed najbolj nevarnih drog. Sproža evforijo in močno zasvojenost. Gre za beli prašek, ki je na nezakonitem tržišču pogosto rjave ali rdečkaste barve. Zasvojenci ga jemljejo intravenozno, podkožno, nekateri ga kadijo oziroma njuhajo. Na nezakonito tržišče heroin pogosto prihaja pomešan s kakšnim drugim nevtralnim praškom, tako da "ulični" heroin navadno vsebuje od 3 do 15 odstotkov čistega heroina, le redko do 60 odstotkov. Nepoznavanje koncentracije pomeni veliko tveganje za preveliko odmerjanje. Zasvojenost nastopi hitro, prizadeti pa mora odmerek stalno povečevati, da bi dosegel želeni učinek. Če vzame premalo, ni razburljivega ugodja, če vzame preveč, pa tvega padec v komo, v najhujšem primeru smrt. Ker ne ve, kako močna je "roba", ki jo je kupil, nikoli ne more biti prepričan, kolikšen odmerek mu ne bo škodoval. Če poskuša hitro odnehati, pa doživi zelo neprijetne odtegnitvene simptome, kot so slabost, potenje, psihična napetost, tesnoba, nemir, bruhanje, driska…
Vrstniki so lahko rešitev
Kako se soočiti? Najbolje preventivno. Strokovnjaki so prepričani, da moramo izobraževanje o drogah pri otrocih začeti že v četrtem razredu osnovne šole. Za najbolj učinkovito metodo odpravljanja obstoječe zasvojenosti pri otrocih in mladostnikih pa se je izkazalo vključevanje v skupine, kjer se zbirajo vrstniki zasvojenci. Takšna skupina lahko ponudi najmočnejšo podporo. Ker se prav vrstniki med seboj nagovorijo, da poskusijo drogo, so strokovnjaki mnenja, da lahko opravijo pomembno vlogo tudi pri reševanju problema. Zdravniki ugotavljajo, da lahko velikokrat lažje pomagajo najstnikom kot odraslim pacientom, ker prvi hitreje fizično in čustveno okrevajo, obenem pa so zelo dovzetni za sugestije vrstnikov, ki se nahajajo v istem centru za odvajanje.
Starši in kruta resnica
Starši, ki posumijo, da je njihov otrok narkoman, naj se z njim soočijo mirno, brez obtoževanja in obsojanja. Če zavrne možnost zdravniške pomoči, imajo starši pravico obrniti se po pomoč na najbližji center za socialno delo. Ena od glavnih ovir odkrivanja zasvojenosti je nepripravljenost staršev za kruto resnico, da je njihov otrok zasvojenec. Toda če se tega ne zavedo, so lahko možnosti za rešitev trajno izgubljene. (ib, zđ)
