Finale svetovnega pokala v Planici je bil prav takšen, kot si ga zasluži sezona samih presežkov, kakršne sta nanizala letošnja kralj in kraljica smučarskega skakalnega športa. »Ne le da smo poslušali Zdravljico, skupaj z gledalci smo jo zapeli. Bilo je čarobno, sploh ko se je ustvarila taka kulisa. Sneg je pobelil gore, sončni zahod, vse se je tako lepo uskladilo. Neprecenljivi trenutki,« je bil Domen Prevc navdušen že v petek, 27. marca, ko je skupaj s 15.000 gledalci pel himno po svoji 14. zmagi v sezoni in 23. v karieri.
Zgodovinski dosežki
Dvakrat več gledalcev se je zbralo dan kasneje, ko so lahko pozdravili še jubilejno 40. zmago Nike Prevc v karieri in rekordno 18. v sezoni, v kateri je zbrala tudi največ točk v zgodovini ne le skakalnega športa, ampak sploh katerega koli zimskega športa pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS). Z 2676 osvojenimi točkami je namreč presegla ne le prejšnji rekord Petra Prevca, ki je pred desetimi leti zbral 2303 točke, ampak tudi Tine Maze, ki je še tri leta prej osvojila 2414 točk v smučarskem svetovnem pokalu.
»Moja prva zmaga v Planici. Neverjetno! Včeraj še svetovni rekord. Nepopisno, navijači ti dvignejo srčni utrip in ti dajo dodatno energijo. Zahvaljujem se jim, da so prišli podpret tudi nas dekleta … Planica ni le izpolnila mojih pričakovanj, presegla jih je,« je bila v soboto navdušena zmagovalka prve ženske tekme na planiški velikanki, potem ko je dan prej v poskusni seriji dosegla tudi nov ženski svetovni rekord z 242,5 metra, kar je sama opisala kot najsrečnejši trenutek v svojem življenju.
Slovensko himno je bilo slišati tudi v nedeljo, ko se je Domnu sicer za las izmuznila zmaga na tekmi, je pa poleg že prej zagotovljenega velikega kristalnega globusa prejel še manjšega za prvo mesto v seštevku tekem v poletih. »Res sem zadovoljen s prikazanim v Planici. Še posebno zadnji dan je bil presežek, saj sem po sobotnem kolovratenju šel prek sebe. Vesel sem, da sem dosegel napredek, saj sem prišel na tekmo z mislijo, da le pridem na obeh nogah. Sem bil kar nervozen, posebno pri prvem skoku,« je z osvojenim drugim mestom odleglo Domnu, potem ko je dan prej na ekipni tekmi že v poskusni seriji izgubil ravnotežje in se komaj rešil grdega padca.
Sreča spremlja hrabre
»Ob taki izgubi ravnotežja, kot se je zgodila Domnu, se kar 99 odstotkov skakalcev ne bi moglo izogniti padcu. Nepredstavljivo je, da je njegovo telo tako hitro odreagiralo in da se mu je uspelo izvleči iz tega. Tu je šlo zgolj za refleks, saj sploh ni bilo časa za razmislek. Obrestovalo se mu je vse njegovo delo v vetrovniku in na treningih, kjer se je najbrž že večkrat znašel v podobnih situacijah,« ugotavlja Jelko Gros, vodja Nordijskega centra Planica in strokovni komentator, ki je nad izvrstnim zaključkom sezone navdušen tako po tekmovalni kot po organizacijski plati.
»Toliko gledalcev kot v soboto, ko se jih je zbralo več kot 30.000, še nismo imeli. Sicer se je enkrat pred leti že zgodilo, da smo že na Jesenicah odvračali obiskovalce, ker dolina pod Poncami ni več premogla dovolj prostora, prav na prizorišču pa jih toliko še ni bilo. Nekateri so poskušali priti tudi brez vstopnice, ki so bile že zdavnaj razprodane, zato se je nabralo nekaj dodatne gneče. Vse se je dobro in varno izteklo tudi v četrtek in petek, ko smo bili skupaj s polovico Slovenije pod rdečim alarmom. Očitno sreča spremlja hrabre, tako da smo imeli okno lepega vremena, da smo vse tekme spravili pod streho in je odpadel le trening deklet, gledalci pa niso bili za nič prikrajšani. Za to ima zasluge veliko ljudi, ki stojijo za organizacijo in jih nič ne preseneti, tudi če nam jo kdaj zagode narava,« poudarja Gros. Čeprav se zaveda, da sedanji neverjetni uspehi nikakor niso samoumevni, se ne boji, da bi naš skakalni šport po sedanji evforiji kdaj doživljal tako težke čase kot zdaj naše alpsko smučanje.
Dobri obeti
»Skakalci in skakalke nas res razvajajo z rezultati, tako da se moram kdaj pred TV, ko sem za hip razočaran, če kaj ne gre po pričakovanjih in se nam izmuzne zmaga, hitro uščipniti in se opomniti, da je v resnici uspeh že uvrstitev med prvih deset. Zavedati se moramo, kaj je dober rezultat, kaj pa presežek, ki sta nam jih letos toliko pričarala Domen in Nika. Za prihodnost smučarskih skokov me ne skrbi, čeprav bodo prišle tudi kakšne krize in kakšno leto ne bo stopničk. Na srečo imamo za ta šport zdaj poleg tradicije in znanja tudi odlične pogoje in infrastrukturo za delo z mladimi ter dobro zastavljen sistem. Tudi če bi prišlo do kakšne človeške napake ali nesoglasja in posledično do slabše sezone ali dvomov pri tekmovalcih ali trenerjih, se lahko hitro najde rešitev oziroma naredi ustrezna sprememba, da gre potem vsa zadeva spet v pravo smer. Merilo za uspešno delo je osvajanje ekipnih ali posamičnih medalj na mladinskih svetovnih prvenstvih in tu nam gre dobro. Da se med vsemi dobrimi in odličnimi tekmovalci pojavi kak tak dragulj, kot sta Domen in Nika, pa je treba biti potrpežljiv in strpen. Tina Erzar je bila že pri 16 letih svetovna mladinska prvakinja in upamo, da se bo po poškodbi uspešno vrnila. Pri moških lahko v naslednji sezoni že iz sedanjega nabora spet dobimo še kak čvrst člen ekipe, ki smo ga letos pogrešali. Časa imamo dovolj. Domen in Anže imata lahko pred seboj še vsaj deset let kariere, Nika še več,« je povsem miren in zadovoljen Gros.
Razlogov za zadovoljstvo res ne manjka po skoraj pravljični sezoni, v kateri je Nika osvojila svoj tretji zaporedni veliki kristalni globus, Domen pa postal tretji Slovenec z njim po Primožu Peterki in Petru Prevcu, ki je svojemu mlajšemu bratu in sestri tudi predal njihovi družini že dobro poznani kristalni globus. Poleg globusov sta letošnja kralj in kraljica v Planici vsak prejela tudi poseben par smuči, na katerih so označeni vsi njuni letošnji mejniki, od zlatega orla z novoletne turneje in naslova svetovnega prvaka do zlatih medalj z olimpijskih iger in kristalnih globusov.
