Cenovni zlom bitcoina pod raven 60.000 dolarjev ni zgolj prehodna korekcija, temveč simptom globljega nezaupanja v tvegane naložbe, ocenjujejo mnogi analitiki. Kombinacija restriktivne denarne politike novega vodstva ameriškega Feda in bega institucionalnega kapitala je razblinila sanje o neustavljivi rasti.
Ko je bitcoin dosegel vrtoglavih 126.000 dolarjev, je v krogih digitalnih evangeličanov prevladovalo prepričanje, da smo priča novemu finančnemu redu. Manj kot poldrugo leto kasneje je realnost na trgih streznitvena. Najpomembnejša kriptovaluta na svetu je v preteklem tednu doživela silovit padec. Zdaj je zdrsnila pod psihološko mejo 60.000 dolarjev. Analitiki opozarjajo, da je vse skupaj predvsem svarilo pred negotovo prihodnostjo.
Dogajanje na kriptotrgih v zadnjih tednih spominja na klasičen borzni preplah, vendar so vzroki zanj tokrat globlji in bolj strukturne narave. Ne gre za kratkoročno nihanje, temveč za sovpadanje več negativnih dejavnikov: od spremenjene politike ameriške centralne banke do fundamentalne spremembe v vedenju institucionalnih vlagateljev.
Konec obdobja poceni denarja
»Strah pred obrestnimi merami visi nad vlagatelji kot Damoklejev meč,« je v nemškem časniku Frankfurter Allgemeine Zeitung ugotavljal Timo Emden iz analitske hiše Emden Research. Njegova ocena natančno povzema trenutno razpoloženje. Trgi so v primežu akutne nenaklonjenosti tveganju (risk-aversion), ki jo poganjajo skrbi glede likvidnosti. V času, ko donosnosti varnih državnih obveznic ostajajo privlačne, postaja argument za ohranjanje visoko volatilnih sredstev, kot je bitcoin, vse šibkejši.
To dinamiko dodatno zapleta kadrovska rošada v Združenih državah Amerike. Imenovanje Kevina Warsha za novega predsednika Ameriških zveznih rezerv (Fed) s strani Donalda Trumpa je trge presenetilo. Čeprav Warsh ne velja za apriornega nasprotnika kriptovalut, ga Wall Street pozna predvsem kot zagovornika trdne valute in disciplinirane monetarne politike.
Pričakovanje, da bo vodil politiko višjih obrestnih mer za zajezitev inflacijskih pritiskov, je v neposrednem nasprotju z okoljem »brezplačnega denarja«, ki je zgodovinsko gledano poganjalo rasti bitcoina.
Beg pametnega denarja
Morda najbolj skrb vzbujajoč signal za dolgoročne obete kriptovalut prihaja iz analize tokov kapitala. Če so pretekli cikli rasti temeljili na vstopu velikih igralcev, smo zdaj priča njihovemu umiku. Poročilo Deutsche Bank razkriva, da velik del trenutnega cenovnega zloma izvira iz kapitalskih odlivov tako imenovanih kitov in borznoposredniških skladov (ETF).
V zadnjih mesecih so institucionalni vlagatelji prodali za več milijard dolarjev bitcoinov. Ne gre za panično prodajo, temveč za kontinuiran, strateški umik, kar kaže na to, da tradicionalni finančni sektor izgublja apetit po digitalnem premoženju. Pesimizem se širi.
Rachael Lucas, analitičarka pri BTC Markets, poudarja, da na trgu preprosto ni interesa, ki bi se zoperstavil prodajnemu pritisku. »Razprodajo so močno poganjale likvidacije, kupcev pa ni na spregled,« pojasnjuje Lucasova in povzema avstrijski časnik Heute.
To je še posebno prizadelo špekulante, ki so stavili na rast tečaja (dolge pozicije). Nenaden padec jih je ujel na napačni nogi, kar je sprožilo verigo prisilnih prodaj, ki so tečaj potisnile še nižje. Brez prepričanih kupcev, ki bi bili pripravljeni prestreči padajoče nože, vsak val unovčevanja ETF povzroči nesorazmeren padec vrednosti.
Politična obljuba in realnost
Ironija trenutnega položaja je v tem, da se zlom dogaja v času administracije, ki se je razglasila za kriptovalutam prijazno. Donald Trump je v predvolilnem času obljubljal, da bodo ZDA postale kriptoprestolnica sveta, njegova družina pa je celo vstopila v posle z lastnimi kriptopodjetji. Vendar se zdi, da je politična retorika trčila ob zid resničnosti.
Načrtovana deregulacija sektorja poteka po polžje počasi. Zakonodajni predlogi so naleteli na kritike tako velikih kriptoborz, kot je Binance, kot tudi tradicionalnega bančnega sektorja, ki ostaja skeptičen. Piko na i je postavil ameriški finančni minister, ki je nedavno dal jasno vedeti, da ZDA ne nameravajo umetno vzdrževati tečaja bitcoina z državnimi nakupi. S tem je pokopal upe mnogih, da bo ameriška zakladnica postala strateški kupec zadnje instance.
Tehnološki skepticizem se širi
Kriptotrg pa ne deluje v vakuumu. Vse več analitikov opozarja na korelacijo s širšim tehnološkim sektorjem. Strah pred pokom balona umetne inteligence se preliva tudi na trg kriptovalut. Vlagatelji postajajo previdnejši pri vseh naložbah, ki temeljijo na obljubah o prihodnjih tehnoloških revolucijah, a trenutno ne prinašajo oprijemljivega denarnega toka.
Ko se seštejejo strah pred obrestmi, umik institucij in politično razočaranje, slika za bitcoin postane mračna. Čeprav se tečaj trenutno še drži malo pod 60.000 dolarji, ni mogoče spregledati dejstva, da se je vrednost od vrhunca prepolovila. Za ponovni vzpon na stare vrhove bi bil potreben popoln preobrat v makroekonomski sliki, ki pa ga trenutno ni na obzorju.
