Psihologi: Otroci, vzgojeni v 80. in 90. letih, so razvili veščino, ki je današnji otroci nimajo

Zaradi vse večje anksioznosti pri otrocih se mnogi današnji starši spopadajo s strahom, da bi lastno tesnobo nehote prenesli na svoje potomce. Prav zato nekateri strokovnjaki poudarjajo, da so otroci, ki so odraščali v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, pogosto razvili mirnejšo samozavest in boljšo samopodobo, lastnosti, ki ju današnjim generacijam pogosto primanjkuje. Takšen pristop k vzgoji je vključeval bistveno več svobode, manj stalnega nadzora in precej več priložnosti, da so se otroci učili iz lastnih napak.

vzgoja otrok

Pasti permisivne vzgoje: »Profil posameznika, ki mu je udobje pomembnejše od odnosov«

Način vzgoje igra ključno vlogo

Strokovnjaki opozarjajo, da ima poleg genetike ključen vpliv na to, ali bo otrok razvil anksioznost, tudi način vzgoje. Britanski otroški psihoanalitik D. W. Winnicott je že leta 1953 skoval termin "dovolj dobra mati". Njegov koncept temelji na spoznanju, da starš nikakor ne sme in mu tudi ni treba biti popoln, saj je prav ta človeška nepopolnost lahko izjemno koristna za otrokov razvoj. Namesto da bi otroke zaščitili pred vsakim neugodjem, "dovolj dobri" starši otrokom dovolijo, da se sami preizkusijo, s čimer postopoma razvijejo nujno potrebno odpornost. Takšen pristop bi mnogim otrokom lahko pomagal do mirnejše in bolj stabilne samozavesti.

Starši svoj strah prenesejo na otroke

V zadnjih letih je opazno vse večje zanimanje za bolj svobodno vzgojo. Starši otrokom dajo več prostora, vključno z možnostjo, da se zmotijo ali se celo lažje poškodujejo, saj se le tako lahko naučijo spopadanja s stresom in neuspehom. Strokovnjaki opozarjajo, da morajo otroci premikati svoje meje in prevzemati tveganja, medtem ko strah staršev pogosto vodi v pretirano kontrolo, ki otroka zavira. Študije so pokazale, da starši, katerih čustva temeljijo predvsem na strahu, ta strah nezavedno prenesejo na otroke, ki se učijo prav z opazovanjem svojih staršev.

Generacija, ki ne zna odrasti

Helikopterski starši: ko imajo otroke odrasli, ki sami niso nikoli odrasli

Ključno je, da starši najprej pomagajo sebi in se naučijo upravljati lastne misli ter skrbi. Pri tem je nujno razlikovati med pripravo in skrbjo. Priprava pomeni, da otroka naučimo koristnih navad za zaščito, medtem ko stalna zaskrbljenost le prenaša strah. Strokovnjaki zato svetujejo spremembo lastne navade, pri čemer naj se starši namesto na najhujše možne scenarije raje osredotočijo na bolj mirne in realistične izide. Ne samo da je povsem v redu, če kot starš kdaj naredite napako, ampak je po mnenju strokovnjakov to za otroka pogosto celo bolj zdravo, saj mu to pomaga, da postane bolj samostojen in bolje opremljen za izzive življenja.