V dramatičnem preobratu, ki je zaključil mesece trajajočo kampanjo pritiska, je danes predsednik ZDA Donald Trump sporočil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer se bo soočil s kazenskimi ovadbami. Operacija, ki vključuje zračne napade in napoved ameriškega upravljanja države, je sprožila ogorčenje med zavezniki Venezuele in zaskrbljenost pravnih strokovnjakov, medtem ko Trump odkrito poudarja naftne interese ZDA.
Tukaj so ključni odgovori na vprašanja o dogajanju.
Kaj se je zgodilo in kje je potekala operacija? Ameriške sile so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško akcijo, ki je vključevala zračne napade in nizke prelete letal nad prestolnico Caracas. Venezuelska vlada je potrdila, da so bile tarča napadov poleg Caracasa tudi zvezne države Miranda, La Guaira in Aragua.
Glavni cilj? Glavni cilj operacije je bil zajetje Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Donald Trump je potrdil, da so ju ameriške sile zajele in odpeljale na ladjo, od koder so ju poslali naprej na pot v New York. Ameriški predsednik je na svojem omrežju Truth Social objavil fotografijo, ki prikazuje Madura v lisicah, s sončnimi očali in slušalkami.
So že znane podrobnosti ameriškega načrta? Podrobnosti o tem, kaj se bo zgodilo zdaj oziroma kako bodo ZDA upravljale Venezuelo, ostajajo skope, toda Trump je na novinarski konferenci jasno napovedal, da bodo ZDA vodile državo, dokler ne bo mogoč »varen in ustrezen prenos oblasti«. To bi lahko trajalo nekaj časa, kot se je izrazil.
Kaj je ključni ameriški interes? Prav gotovo je ključni element nafta. Čeprav je uradni povod za aretacijo obtožba o vodenju »narkoteroristične organizacije« in trgovini z drogami, je Trump v pogovoru pred novinarju večkrat poudaril, da gre pri operaciji za dostop do venezuelskih naftnih rezerv. Napovedal je:
– prisotnost ameriške vojske v Venezueli »v povezavi z nafto«,
– možnost prodaje »velikih količin« venezuelske nafte Kitajski in drugim državam,
– močno vpletenost ameriških naftnih družb v venezuelsko industrijo.
Ali je govor o pravnem vidiku vojaške operacije? Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo novo obtožnico proti Maduru, njegovi ženi in drugim, ki temelji na obtožbah iz leta 2020. To naj bi bila tudi pravna podlaga za poseg.
Mednarodno pravo to dovoljuje? Večina pravnih strokovnjakov meni, da je odgovor pritrdilen. Ameriška operacija naj bi kršila 2. člen (točka 4) Ustanovne listine Združenih narodov, ki državam prepoveduje uporabo sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti druge države.
Geoffrey Robertson KC, nekdanji predsednik sodišča ZN za vojne zločine, je dejal, da so ZDA zagrešile »zločin agresije« (crime of aggression), ki velja za najhujši mednarodni zločin, je povzel britanski The Guardian.
Strokovnjaki opozarjajo, da ZDA nimajo mandata varnostnega sveta ZN in se ne morejo sklicevati na samoobrambo, saj ni dokazov, da bi venezuelska vojska načrtovala napad na ZDA. Argument boja proti trgovini z drogami po mnenju pravnikov ne upravičuje invazije in menjave režima.
Generalni sekretar ZN António Guterres je dejal, da je »globoko vznemirjen« in intervencijo vidi kot »nevaren precedens«.
Ali že vemo, kaj se dogaja v Venezueli? V državi vladajo zmeda, šok in pozivi k odporu. Venezuelska vlada je napad označila za imperialistično agresijo in pozvala državljane k mobilizaciji.
Trenutna slika nakazuje, da je politična situacija kaotična:
– Podpredsednica Delcy Rodríguez je zahtevala dokaz o življenju predsednika in prve dame ter obsodila napad.
– V nasprotju s tem je Trump presenetljivo izjavil, da je Rodríguezova »pripravljena narediti, kar je treba«, da bi pomagala ZDA voditi državo, kar je v neposrednem nasprotju z njenimi javnimi izjavami. Kot poročajo venezuelski mediji, se je Rodrίguezova na televiziji predstavila kot podpredsednica, kar pomeni, da je zanjo, kot kaže, Maduro še vedno predsednik države.
– Vloga opozicije je negotova. Trump je dejal, da izgnana opozicijska voditeljica María Corina Machado nima podpore za vrnitev na oblast.
– Trump v svojem govoru ni predstavil podrobnosti, na kakšen način naj bi ZDA vodile Venezuelo. Njegovi politični nasprotniki, kot je ameriški senator iz vrst Demokratske stranke Jack Reed, opozarjajo, da je preveč nejasnosti. »Ni bil predstavljen resen načrt o tem, kako naj bi takšen izjemen podvig deloval ali koliko bo to stalo Američane. Zgodovina ponuja obilo opozoril glede cene – človeške, strateške in moralne – ki jo prinaša prepričanje, da lahko drugemu narodu vladamo s silo,« je komentiral Reed.
– Nekaj ur po tem, ko so ameriške sile zajele predsednika Madura in njegovo ženo, je venezuelska državna televizija predvajala posnetke zborovanj in protestov v več mestih, vključno s prestolnico Caracas. Madurovi podporniki so prisegli, da bodo branili državo pred tem, kar so označili za nezakonit napad in ugrabitev njihovega »legitimnega« voditelja.
Kakšen je mednarodni odziv? Svetovni odziv je razdeljen, prevladujejo pa šok in obsodbe:
– Latinska Amerika: Mehika in Brazilija sta obsodili intervencijo, pri čemer je brazilski predsednik Lula da Silva dejal, da je bila prestopljena ključna meja. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zahteval nujno zasedanje varnostnega sveta ZN. Po drugi strani je argentinski predsednik Javier Milei pozdravil »svobodo« Venezuele.
– Zavezniki ZDA: odzivi so zadržani. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da Združeno kraljestvo ni bilo vpleteno, in pozval k spoštovanju mednarodnega prava. Francija je operacijo označila za kršitev mednarodnega prava. Evropska unija na splošno je bila pri odzivih zelo mlačna, kar so nekateri znotraj Unije že kritizirali.
– Nasprotniki: Rusija, Kuba in Iran so napad ostro obsodili kot kršitev suverenosti. Rusija zahteva takojšnja pojasnila.
Kaj še sledi? ZDA so napovedale, da bodo državo upravljale »do nadaljnjega«, kar odpira možnost dolgotrajne okupacije. Ključni naslednji koraki vključujejo:
– Sojenje v ZDA: Madura in Floresovo čaka sojenje na ameriških tleh, kjer se bosta soočila z »besom ameriške pravice«, kot je napovedala ameriška državna tožilka Pam Bondi.
– Sankcije ZN? Čeprav bi varnostni svet lahko uvedel sankcije proti ZDA, kot to dopuščajo listine, je to malo verjetno, saj imajo ZDA kot stalna članica pravico veta.
– Geopolitične posledice: strokovnjaki se bojijo, da bi lahko nekaznovana ameriška agresija opogumila druge države. Geoffrey Robertson opozarja, da bi lahko Kitajska to izkoristila kot precedens za invazijo na Tajvan.
Na kaj naj bomo pozorni zdaj? Predvsem na dogajanje v Venezueli. Simulacije ameriškega posega v državo, ki so jih v ZDA opravili že pred časom, so po poročanju The New York Timesa po vseh scenarijih pripeljale do kaosa. In čeprav bodo v medijih prevladovale fotografije veselja nasprotnikov dosedanjega venezuelskega predsednika, je treba upoštevati, da ima oblast tudi številne podpornike v državi. Vprašanje je, ali se bo venezuelski politični eliti uspelo zediniti in stabilizirati dogajanje ali pa ga bodo dogodki odpeljali v smer medsebojnih spopadov.
