Naša zvesta bralka je pisala vsevedi Nedi. Njej pišeš, ko te kaj žuli in ne najdeš pametnega odgovora, Neda pa vedno zna potolažiti in razložiti. Bralka ji je tokrat razočarana potarnala, da je v trgovinah še opazijo ne več, da je kupec med policami ostal sam in da že dolgo ni več kralj. Pravi, da je prijaznost izginila iz trgovin. Bralka ima seveda prav; in ne samo da je iz trgovin izginila prijaznost, izginili so tudi blagajničarke in blagajniki.
Oni dan smo se mudili v eni večjih športnih trgovin. Namesto blagajničarke, ki bi nežno odstranila obešalnike in nam mimogrede ponudila še kakšne vitaminske bombone ali drugo malenkost, so nas pričakali prazni boksi. Po navodilih z ekrana smo v enega od njih položili svoj celoten nakup, avtomat je vse skupaj odčital in poračunal, dodali smo le še vrečko in prislonili bančno kartico. Brez težav lahko rečemo: bilo je brezstično in tudi brezosebno. In potem smo se nekoliko opotekajoče se in ozirajoče se nazaj pomikali proti izhodu …
Občutek ni bil prav prijeten, strojem ne gre povsem zaupati. Kaj če niso zaznali vsega in bo kar naenkrat začelo za nami glasno piskati? Takrat se bo skoraj zagotovo izza vogala prikazala tudi kakšna živa duša in nas očitajoče pogledala kot kakšnega mladega tatiča, ki so ga zalotili pri delu.
V takšnih trenutkih bi si človek želel, da bi ga nekdo izza blagajne vprašal vsaj tisto zguljeno frazo: »Kartica ali gotovina?« Tako pa iz poslovanja vse bolj izginjajo tako gotovina kot fizični prodajalci. No, ne povsod in zagotavljamo vam, da imajo oboji še prihodnost. V eni od primorskih vasic prodajalec v lokalni kmetijski trgovini dolgo ni popustil pritiskom digitalnega denarja. Izračunal je, da bi ga banka preveč olupila, če bi si omislil POS-terminal in plačevanje s karticami. Od vsake transakcije en odstotek zneska, vsak mesec najemnima … Za koga?
V tej trgovini se je v nasprotju z digitalnimi veliko govorilo, če ne drugega, je moral trgovec vsakemu »neukemu« kupcu razložiti, kje je bankomat. Zaradi tega je postal legenda, čeprav je na koncu popustil – ne zaradi lastne šibkosti, ampak zato, ker so banke kar po vrsti iz kraja odvažale bankomate. Nekaj kilometrov višje v hribih je gostilničar, ki še vedno vztraja pri gotovini. Stranke to cenijo. Njihov odtis v tej gostilni je v digitalnem oblaku nepreverljiv, mogoče ga je preveriti le po podplatih.
Jesti in plačati pa bi bilo mogoče tudi takrat, ko bi se ves svet sesuval zaradi kibernetskega napada.
