Tokrat se je na uredništvo obrnil bralec Stanko s serijo konkretnih vprašanj, ki se dotikajo samega jedra komunikacijske zasebnosti v digitalni dobi. Njegova vprašanja odpirajo pomembne dileme: pod kakšnimi pogoji in na kakšen način lahko slovenska policija posamezniku sploh prisluškuje?
Stanka zanima, v katerih primerih oziroma pri sumih katerih kaznivih dejanj se lahko takšen invazivni ukrep predlaga ter kakšen je natančen postopek njegove odobritve. Posebej izpostavlja vprašanje o avtoriteti – kdo izda odredbo in ali v slovenskem pravnem redu obstajajo kakršne koli izjeme, pri katerih bi policija lahko začela prestrezati komunikacijo brez predhodne odločitve sodišča? Poleg klasičnih GSM-klicev pa bralca zanima še tehnološki vidik: kako se policija sooča s sodobnimi aplikacijami, kot sta whatsapp in signal, ki uporabljajo »end-to-end« enkripcijo, in ali prikrito prisluškovanje zajema tudi te šifrirane podatke.
Za odgovore sem prosila Draga Menegalijo, predstavnika policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete. Pojasnil je, da je ustavnopravna kategorija nedotakljivosti zasebnosti zakonsko omejena izključno zaradi izvajanja kazenskega postopka, kar jasno opredeljuje zakon o kazenskem postopku.
Glede pogojev za izvedbo ukrepov Menegalija poudarja: »V primeru obstoja utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev zakonsko opredeljenih kaznivih dejanj, lahko policija, na podlagi predloga pristojnega državnega tožilstva in izključno na podlagi odredbe pristojnega sodišča, izvaja nadzor nad elektronskimi komunikacijami.«
Zakon pri tem ne pušča prostora za samovoljo, saj morajo biti vsi ključni pravni postulati jasno opredeljeni: od vrste kaznivega dejanja in časovne omejitve ukrepa do konkretizacije elektronske naprave ter določljivosti osebe, na katero se ukrep nanaša. Po končanem izvajanju je policija dolžna vse zbrane dokaze predati tožilstvu, to pa naprej sodišču. »Sodišče je v Republiki Sloveniji organ, ki zaradi uspešne izvedbe kazenskega postopka in zavarovanja pravic posameznika hrani te podatke in na predlog pristojnega državnega tožilstva ali po uradni dolžnosti odloča o pravicah posameznika do seznanitve,« dodaja Menegalija.
Kljub Stankovi radovednosti glede sodobnih šifriranih aplikacij pa policija na vprašanja o tehničnih metodah ne odgovarja, saj bi to lahko ogrozilo njihovo delo. Kot pojasnjujejo, odgovorov na vprašanja o taktiki in metodiki ne morejo dati zaradi varovanja tajnosti delovanja policije.
