Varuhi narave so to že pred veliko časa ugotovili, da bodo na južnoameriškem porečju Amazonke kmalu začeli saditi veliko palm, iz katerih sadov je mogoče pridobivati pogonsko sredstvo - palmovo olje. "Palmovo olje je naša zelena nafta," je govoril brazilski senator Flexa Ribeiro. Ta politik si prizadeva za spremembo zakonov o varovanju pragozdov v Braziliji in za plantažno saditev oljnih palm. Iz mesa njihovih sadežev bi pridobivali palmovo olje, uporabno za kuhanje, proizvajanje kozmetičnih sredstev in tudi gorivo za pogon elektrogeneratorjev. Senator je že izračunal: ena tona palmovega olja stane ta čas 320 evrov, v kritičnih razmerah pa celo 700 evrov.
Do zdaj so lahko posestniki zemlje v Braziliji izkrčili le 20 odstotkov svojih posestev. Kmalu bodo dovolili posekati še eno dodatno tretjino ter izkrčeno zemljo posadili z oljnimi palmami ali pa evkaliptovim drevjem. Vpliv obsežnejših posek na vrsto drevja v deževnem gozdu bo dramatičen, opozarjajo varuhi človekovega naravnega okolja. "Plantaže za pridobivanje palmovega olja so ekološke puščave, v katerih preživijo samo nekatere vrste živali," je opozoril William Laurance iz Smithsonianovega inštituta za raziskovanje tropskega območja iz Paname.
O tem že priča stanje na otoku Borneo, kjer bodo - tako svarijo organizacije za zaščito narave - posekali velikanske površine drevja in zasadili palme za proizvodnjo olja. Tam bo po izračunih varuhov narave do leta 2020 izginil ves deževni pragozd, z njim pa tudi 50.000 orangutanov, ki zdaj še živijo na tem delu Bornea.
Dodatno segrevanje Zemlje
Oljne palme posrkajo veliko manj ogljika kot nedotaknjen deževni pragozd, je opozoril Laurance. Skladno s tem je treba opozoriti, da zamenjava pragozda s plantažami prispeva k dodatnemu segrevanju Zemlje. David Tilman z univerze v Minnesoti se s tem mnenjem strinja: "Po našem mnenju in izračunih se je palmovo olje iz jugovzhodne Azije slabo odrezalo na trgu, enako pa tudi pogonsko gorivo iz brazilske soje." Požiganje prvotne vegetacije bo sprostilo ogromne količine ogljikovega dioksida. Šele po 423, morda pa že po 319 letih nepretrgane proizvodnje goriva na območju nekdanjih pragozdov, se bo razmerje ogljikovega dioksida v zraku znova izravnalo.
Skoraj polovica Amazonkinega porečja je primerna za zasaditev z oljnimi palmami, meni Laurance. Brazilija ima s svojim, potencialno za sečnjo predvidenim ozemljem (2,9 milijona kvadratnih kilometrov) največje gozdne rezerve za to poslovanje. Palmovo olje ima za zdaj v Braziliji šele drugotno vlogo kot pogonsko gorivo. Letna proizvodnja je okoli 190.000 ton. Indonezija ga letno pridela 22 milijonov ton. Za zdaj Brazilija še prisega na sladkorni trs in na iz njega pridobljeni alkohol kot vir energije. Po vsem svetu pa je palmovo olje velikega pomena. V Evropi že večino termoelektrarn poganjajo s palmovim oljem.
Oglasili so se protestniki
Cene zemljišč v Braziliji in drugih delih Latinske Amerike so bistveno nižje kakor v jugovzhodni Aziji in vzbujajo pravo slo po prisvajanju njenih velikih površin v Amazonkinem bazenu. "Malezijska podjetja prihajajo z denarjem in tehnologijo na ta del celine," je ugotovil Laurance. Brazilska podružnica nizozemske Rabobank vabi zainteresirane malezijske naložbenike. Prvi interesenti so se oglasili takoj. Obenem z domačim podjetjem Braspalma namerava malezijsko zvezno podjetje Felda zasaditi v bazenu 100.000 hektarjev zemlje s sadikami oljnih palm. Pridelek bodo na kraju samem predelali v Argardiesel.
Odločni protesti so zalegli. Felda je začasno pustila svoje načrte na ledu. Podjetja pa kljub vsemu še kar poskušajo doseči svoj cilj. Kanadsko podjetje Biopalma na primer bi rada na več deset tisoč hektarjih v deževnem gozdu Para zasadila oljne palme, brazilska Agropalma pa bi rada v isti brazilski zvezni državi posekala eno tretjino gozdov na njenem območju in uredila plantaže palm za pridobivanje industrijskega olja.
Apetitom ni videti konca
Razen Amazonke imajo podjetja mnogih narodnosti v vizirju tudi Choco - izjemno vlažen deževni gozd, bogat z živalskimi vrstami vzdolž ekvadorske in kolumbijske tihomorske obale. Cena zemljišč je tam zelo nizka, kajti ta del celine velja za nevarnega, je zelo vlažen in gosto pogozden. Za razvoj Choca si kolumbijska vlada prizadeva dobiti naložbenike v palmove nasade in jim poleg že sicer nizkih cen zemlje obljublja še davčne olajšave.
Brodie Ferguson s stanfordske univerze v kalifornijskem Palo Altu je na kraju samem preiskoval spremembe v obdelovanju zemlje. V nekaj minulih letih je znanstvenik opazoval, kako se plantaže palm širijo na račun nekdanjega ekosistema tamkaj. V Ekvadorju so palme ta čas eden od najpomembnejših razlogov za zagovarjanje iztrebljenja tamkajšnjega deževnega gozda, imenovanega Choco.
Glavna pozornost podjetij pa še vedno velja prav Braziliji. Na območju Amazonke bi lahko oljne palme sadili na nekdanjih pašnikih rogate živine in na nekdanjih poljih soje, zagovarja svoje načrte predstavnik brazilske vlade. Laurance dvomi, da bi tudi v resnici ostalo pri tem. "Najbolj mamljiva je možnost, da bi deževni gozd izkrčili." Z dobičkom od prodanega lesa bi lahko uredili plantaže palm, čez pet let pa bi menda že uživali sadove te južnoameriške politike, o kateri dvomi ves ogroženi svet. Pravijo, da so južnoameriški deževni gozd pljuča prebivalstva velikega del sveta. (fl)
