Nutricionistka Margita Zlatić Crnković opozarja, da je najpogostejša težava v prehrani upokojencev prekomerno uživanje belega kruha, belega sladkorja in sladkarij, medtem ko zaužijejo premalo beljakovin in tekočine. Mnogi starejši se zaradi nizkih pokojnin in lažje dostopnosti pogosto zatekajo k enolični prehrani, kot so pekovski izdelki in kruh s pašteto ali margarino, kar telesu ne zagotavlja potrebnih hranil.
Manj kalorij, a več hranilne vrednosti
Nutricionistka poudarja ključen paradoks pri prehrani v starosti: zaradi upočasnjenega bazalnega metabolizma in manjše telesne aktivnosti je treba porcije zmanjšati, da se prepreči prekomeren energijski vnos, hkrati pa mora biti hrana energijsko bolj gosta in bogata s hranili. S staranjem se namreč povečuje tveganje sarkopenije, to je izgube mišične mase, ki jo dodatno poslabšuje sedeč življenjski slog. Mišice so največji porabniki energije v telesu, zato je njihovo ohranjanje ključnega pomena za vzdrževanje splošne vitalnosti in neodvisnosti.
Beljakovine kot temelj ohranjanja moči
Da bi starejši uspešno ohranili mišično maso, je nujen zadosten vnos beljakovin. Zlatić-Crnkovićeva pojasnjuje, da bi bilo za starejše osebe priporočljivo zaužiti od 1,0 do 1,2 grama beljakovin na kilogram telesne teže dnevno, v primeru procesov okrevanja po boleznih pa ta potreba naraste celo do 1,5 grama na kilogram.
Nevidna sovražnika: enoličnost in dehidracija
Poleg neustrezne izbire živil je velika težava tudi premajhen vnos tekočine, kar starejši pogosto spregledajo. Enolična prehrana, ki temelji na maščobah in soli, sicer omogoča občutek sitosti in je enostavna za pripravo, a telesu ne daje gradnikov, ki jih potrebuje za boj proti naravnemu upadanju fizičnih sposobnosti.
Strokovnjakinja vsem starejšim svetuje, naj kljub omejenim finančnim sredstvom poskušajo v svoj jedilnik vključiti čim bolj raznolika živila, bogata z beljakovinami, in redno posegajo po vodi, saj so to nujni koraki za preprečevanje krhkosti in ohranjanje čim bolj kakovostnega življenja v jeseni življenja.
