V petek pozno popoldne se je v sodnih dvoranah zvezne države Delaware, epicenterju ameriškega korporativnega prava, zaključila ena najbolj odmevnih pravnih bitk zadnjega desetletja. Odločitev tamkajšnjega Vrhovnega sodišča pa ni zgolj rehabilitirala kontroverznega kompenzacijskega paketa iz leta 2018, temveč je z eno potezo na novo zarisala zemljevid svetovnega bogastva. Elon Musk, izvršni direktor Tesle in SpaceX-a, je s tem postal prvi človek v zgodovini, katerega osebno premoženje presega 700 milijard dolarjev.
Po podatkih Forbesovega indeksa milijarderjev je Muskova vrednost po razsodbi poskočila na vrtoglavih 749 milijard dolarjev. Sodišče je namreč vrnilo veljavnost Teslinim delniškim opcijam, katerih vrednost je zaradi rasti delnic v vmesnem času narasla na 139 milijard dolarjev.
Od »nepredstavljivega« do pravičnega
Jedro spora je bil plačni paket, ki so ga delničarji Tesle prvotno potrdili leta 2018 in je bil takrat ocenjen na 56 milijard dolarjev. Lani je nižje sodišče v Delawareu ta paket razveljavilo z utemeljitvijo, da je znesek »nepredstavljiv« (unfathomable) in da postopek odobritve ni bil transparenten do manjšinskih delničarjev.
Vrhovno sodišče je v petek to sodbo zavrnilo. V svoji obrazložitvi so vrhovni sodniki zapisali, da je bila razveljavitev iz leta 2024 »neprimerna in nepravična« do Muska, ki je v vmesnem času izpolnil vse ambiciozne cilje, vezane na izplačilo. Sodba poudarja, da korporativno pravo ne sme retroaktivno kaznovati vodstvenih delavcev za uspeh, če so bili pogoji vnaprej znani, četudi se končne številke zdijo običajnemu opazovalcu astronomske.
Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bo ta sodba verjetno postala pomemben precedens za prihodnost nagrajevanja v Silicijevi dolini, kjer so meje med plačo, lastniškim deležem in vplivom vse bolj zabrisane.
Gorivo za rast
Čeprav je sodba v Delawareu osrednji dogodek tedna, Muskovega finančnega vzpona ne gre pripisati zgolj pravnim zmagam. Že v začetku tedna je prebil mejo 600 milijard dolarjev, kar so borzni analitiki pripisali vse glasnejšim poročilom, da se njegovo vesoljsko podjetje SpaceX pripravlja na prvo javno ponudbo delnic (IPO). SpaceX, ki dominira v sektorju komercialnih poletov v vesolje in satelitskega interneta, je postal ključni del Muskovega imperija, njegova vrednotenja pa rastejo eksponentno.
Poleg tega so vlagatelji očitno sprejeli Muskovo novo vizijo za Teslo. Novembra so delničarji ločeno potrdili nov, še bolj drzen plačni načrt v vrednosti enega bilijona dolarjev – največji v zgodovini korporativnega upravljanja. Ta poteza je bila neposreden odraz zaupanja vlagateljev v preobrazbo Tesle iz zgolj proizvajalca električnih vozil v globalno silo na področju umetne inteligence in robotike.
Prepad na vrhu piramide
Kar najbolj preseneča pri trenutnem stanju na lestvici najbogatejših, ni zgolj absolutna številka Muskovega premoženja, temveč relativna razlika do najbližjega zasledovalca. Larry Page, soustanovitelj Googla in trenutno drugi najbogatejši človek na svetu, za Muskom zaostaja za skoraj 500 milijard dolarjev.
To ni več zgolj premoženjska razlika, pač pa je razlika v ekonomski moči, ki je primerljiva z BDP-jem srednje velikih evropskih držav. Takšna koncentracija kapitala v rokah posameznika odpira nova vprašanja o vplivu tehnoloških oligarhov na globalno ekonomijo in politiko. Medtem ko Wall Street slavi povratek pravne varnosti za korporativne pogodbe, pa kritiki opozarjajo, da smo priča nastajanju novega razreda supermilijarderjev, ki delujejo skoraj povsem izven gravitacije običajnih tržnih zakonitosti.
