V današnjih časih je marsikateri upokojenec še precej dobro »ohranjen« in si torej po upokojitvi še ne želi prenehati delati, že zaradi občutka koristnosti, pa tudi zato, da ob na splošno dokaj nizki pokojnini zasluži še kakšen dodatni evro.
V naši zakonodaji obstaja kar precej načinov povsem legalnega dela upokojencev po upokojitvi. Eden takih je sklenitev pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev.
Gre za pogodbo, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja. Opravljanje tovrstnega dela tudi ni podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Sprememba se pojavi le pri plačilu dohodnine, saj se tovrstni dohodek šteje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.
S sklenitvijo pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela se med delodajalcem in upokojencem sicer vzpostavi civilnopravno pogodbeno razmerje, vendar pa lahko delo na tej podlagi v nasprotju s podjemno, avtorsko oziroma drugo pogodbo civilnega prava, na podlagi katere se opravlja določeno delo, vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja.
Opravljanje začasnih in občasnih del za upokojence sicer predstavlja možnost opravljanja del v primerih, ko pogodb civilnega prava ni dopustno sklepati, ker delo za naročnika vsebuje elemente delovnega razmerja.
Zakon ne določa omejitev opravljanja začasnega in občasnega dela po vrstah dela, tako da se lahko na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela opravljajo vse vrste dela (denimo prevoz v cestnem prometu, služba varnostnika, prevajalske storitve, fotografiranje ipd.).
Za začasno ali občasno delo se uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) glede prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, glede delovnega časa, odmora in počitka ter glede odškodninske odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
Nasprotno od študentskega dela, kjer delo posredujejo študentski servisi, pri tej obliki dela ni posrednika, zato je način iskanja ter zagotavljanja dela oziroma delavca prepuščen izključno delodajalcem in upokojencem.
Upokojenci za opravljanje tega dela ne potrebujejo posebne obveznosti prijave ali registracije (na primer pri zavodu za zaposlovanje, pri upravni enoti). Upokojenec v dogovoru z delodajalcem enostavno sklene pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela, v kateri mora biti med drugim navedeno tudi obdobje opravljanja dela in število ur, določena mora biti urna postavka za opravljeno delo ter predviden skupni znesek dohodka.
Kot že omenjeno, lahko za upokojenca iz tega naslova nastane povečana dohodninska obveznost.
Od 1. marca letos se je zvišala minimalna urna postavka za začasno in občasno delo upokojencev, in sicer na 8,52 evra, najvišji letni dohodek pa na 17.782,56 evra.
