S koncem januarja se je iztekel rok, do katerega je bila mogoča predaja nezakonitega orožja ali streliva brez pravnih posledic za posameznike. Ta je začel teči 13. decembra lani z dopolnitvijo zakona o orožju, ki je bila posledica tragičnega dogodka v Novem mestu in smrti Aleša Šutarja. Na ministrstvu za notranje zadeve so s količino predanega orožja zadovoljni. Prepričani so, da je bila ta zakonska možnost dobro sprejeta, cilj novele pa dosežen, to je zagotoviti višjo stopnjo varnosti v Sloveniji in zmanjšati kriminaliteto, povezano z orožjem. »Odločno smo ukrepali, da Slovenija ostane ena izmed najvarnejših držav na svetu. Ščitimo žrtve nasilja, nedotakljivosti ni več in orožje umikamo iz ulic,« pa je dejala sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle.
Brez presenečenj
Policija je od uveljavitve zakona prejela 230 prijav o izročitvi orožja. Posamezniki so med 13. decembrom in 28. januarjem policiji predali 128 pištol, 13 avtomatskih pušk, 23 lovskih pušk, 15 drugih vrst pušk, osem kosov zračnega orožja in šest plinskih pištol. Poleg tega pa še 70 bomb in min, skoraj 15.992 ostrih in 1167 manevrskih nabojev, 1001 šibrnih nabojev in druge kose nezakonito posedovanega orožja (glej razpredelnico).
Na Policiji pravijo, da pri teh številkah težko govorijo o kakšnem presenečenju, pozdravljajo pa odločitev vsakega posameznika, ki se je odločil nelegalno orožje in strelivo predati.
Ali je to tudi vse nezakonito orožje in koliko ga je morda še pri posameznikih doma, je nemogoče vedeti, vsekakor pa kakega strahu pred predajo zaradi količine izročenega orožja in streliva posamezniki ne bi smeli imeti. Nenazadnje je bila izročitev brez posledic.
»Policija je ob izročitvi od imetnika orožja oziroma streliva pridobila osebne podatke in preverila podatke o izročenem orožju oziroma strelivu. Veliko izročiteljev orožja oziroma streliva je pojasnilo, da so orožje našli pri pospravljanju za pokojnimi svojci. V nekaj primerih je šlo domnevno za orožje iz osamosvojitvene vojne, nekaj ga je izviralo celo iz druge svetovne vojne. Za določene vrste orožja je policija opravila kriminalistično tehnično preiskavo, nekaj orožja pa je bilo po predhodni selekciji poslanega v balistično preverjanje v nacionalni forenzični laboratorij. S tem se preverja, ali gre morda za orožje, ki je bilo uporabljeno pri kaznivem dejanju ali izvira iz kaznivega dejanja,« nam je pojasnila Maja Ciperle Adlešič, predstavnica za odnose z javnostmi.
In kakšna bo usoda predanega orožja? Policija vse predano orožje oziroma strelivo po preveritvi izroči ministrstvu za notranje zadeve, izjema je eksplozivno orožje, ki se hrani v posebnem skladišču policije. Izročeno orožje oziroma strelivo se lahko uniči, podari v javno korist muzeju ali za izobraževalne namene policiji, o čemer bo odločala posebna komisija.
Kakšnih vprašanj, katero orožje imajo ljudje lahko doma brez posebnih dovoljenj, ni bilo. »To kaže na dobro seznanjenost s pravili glede legalne posesti orožja in možnostmi predaje nelegalnega orožja,« je dejala Maja Ciperle Adlešič.
Zakonito orožje
Policija vsako leto zaseže in najde kar nekaj nezakonitega orožja. Po podatkih, ki so nam jih posredovali s Policije, so v zadnjih desetih letih največ pušk zasegli leta 2015, in sicer 167, največ pištol, to je 172, pa leta 2018. Leto poprej so zasegli tudi 107 kosov lovskega orožja, 46 bomb in 809 kosov hladnega orožja, kar je največ v zadnjih desetih letih, leta 2023 pa skoraj 55 kilogramov eksploziva. Zračnega orožja je policija največ zasegla leta 2019, in sicer 531 kosov. Poleg tega policija vsako leto nekaj nezakonitega orožja in streliva tudi najde, od tega največ ostrega in lovskega streliva pa tudi manevrskih nabojev. Kot zanimivost, leta 2020 so našli policisti kar 115 bomb.
V Sloveniji je bilo do konca lanskega leta med fizičnimi osebami 46.654 lastnikov orožja, ki so imeli skupno 168.279 registriranih kosov orožja. Med njimi jih je imelo 21.540 dovoljenje za posest orožja, ti posamezniki imajo skupno v lasti 44.439 kosov orožja, 28.936 fizičnih oseb pa ima orožni list, ki dovoljuje lastništvo orožja za namene lova, športa in varnosti. Ti posamezniki posedujejo 105.523 kosov orožja, večina, 80.716 kosov, ga je za namene lova. Skupno posedujejo fizične osebe v Sloveniji 168.279 kosov orožja, v to so všteti tudi kosi, ki jih imajo posamezniki v zbirateljske namene ali zgolj za posedovanje, ne pa nošenje. Lastnikov orožja med pravnimi osebami je 231, ki imajo registriranih 4031 kosov orožja.
Zanimiv je tudi podatek, katerih vrst orožja imajo Slovenci največ v lasti. Na dan 27. januarja bila je najpogostejša vrsta orožja med fizičnimi osebami pri nas repetirna puška s risano cevjo, to je puška, ki je idealna za lov in športno streljanje. Teh je 47.376 kosov. Drugo najpogostejše orožje je polavtomatska pištola, teh imajo Slovenci in Slovenke 46.589 kosov, 24.749 je pušk z gladko cevjo, 14.143 kombiniranih pušk, 10.903 revolverjev in 8351 polavtomatskih pušk z risano cevjo. Med pravnimi osebami pa kot najpogostejše orožje prevladuje polavtomatska pištola (2440 kosov).
Edinstvena akcija
Takšne izročitve orožja, kot je bila omogočena z zakonom o dopolnitvi zakona o orožju, pri nas še nismo imeli. Je bila pa v preteklosti z zakonom nekajkrat omogočena legalizacija orožja, je pojasnila Maja Ciperle Adlešič. To se je zgodilo ob spremembah zakona o orožju, ki so bile leta 2001, 2004, 2009 in 2021, prav tako le za določeno obdobje. Pri takratni legalizaciji orožja je imetnik, ki je posedoval orožje brez veljavne orožne listine, pri upravni enoti podal vlogo za pridobitev orožne listine, medtem ko pri tokratni izročitvi nezakonitega orožja ali streliva imetnik zanj ni mogel pridobiti orožne listine.
»Orožje je lahko posameznik legaliziral, če orožje ni izviralo iz kaznivega dejanja in če je izpolnjeval pogoje, kot so polnoletnost, nekaznovanost, zanesljivost, opravljen zdravniški pregled in opravljen izpit iz rokovanja z orožjem,« je še pojasnila Ciperle Adlešičeva.
Toda kakšne bodo posledice za posameznike, ki bodo odkrili ali našli kose orožja tudi po zakonsko določenem roku, 31. januarju? Ravnanje v primeru najdbe orožja je urejeno v 34. členu zakona o orožju. »Tam je določeno, da kdor najde ali izve za orožje ali strelivo, za katero domneva, da je izgubljeno ali skrito, ga mora nemudoma izročiti najbližji policijski postaji oziroma jo o tem obvestiti. Najdeno orožje hrani policija, ki z njim nadalje postopa v skladu s predpisi, ki urejajo stvarnopravna razmerja,« je dejala Maja Ciperle Adlešič.
Najditelju, ki je na orožju pridobil lastninsko pravico, pa se lahko na njegovo prošnjo izda orožna listina. Izpolnjevati mora seveda nekatere pogoje, kot so polnoletnost, zanesljivost, upravičen razlog za izdajo orožne listine, zdravniški pregled, preizkus znanja o ravnanju z orožjem … Če najditelj ne zaprosi za izdajo orožne listine ali če je njegova prošnja zavrnjena, se orožje najditelju odvzame, lahko pa ga ta proda ali na lastne stroške onesposobi. Prepovedano orožje se izroči brez odškodnine ministrstvu za notranje zadeve.
