Zoran Triglav
Ni popolnega gospodinjstva, ki bi v kopalnici, kleti, na hodniku ali v kuhinji ne imelo pralnega stroja. Aparat za pranje perila je prva stvar, na katero se spomnimo, ko je govora o beli tehniki, čeprav sodobni pralni stroji sploh niso več nujno beli. Zagotovo bi v marsikaterem gospodinjstvu še danes našli pravega očaka med stroji, tako rekoč še iz prejšnje države, kakršni danes veljajo za sila potratne, hrupne in neučinkovite. Tehnika pač napreduje. Nakup stroja za pranje je že nekoč pomenil velik dogodek in ob prvem pranju se je pogosto zbrala družina ter kakor v televizor zrla skozi steklena vratca, kako zelena majica v razpenjenih valovih lovi rdečo nogavico, ki je tik za petami modrim hlačam. Marsikod je tako še danes - nič čudnega, saj nas vsak nov pralni stroj po navadi spremlja vsaj desetletje.
Pralni stroji postajajo vse bolj varčni, zmogljivi in učinkoviti. Navsezadnje tudi precej tišji, kar je še posebej pomembno pri pranju v času nižje tarife, ki se začne ob desetih zvečer, ko gredo nekateri že spat. Kadar nam takšenle škatlast družinski prijatelj odpove sodelovanje in se upokoji ter ga niti serviser več noče prepričevati v nasprotno, se znajdemo pred zapleteno odločitvijo, saj si moramo običajno v precej kratkem času izbrati nov pralnik. Nekaj podobnega se je pripetilo našemu bralcu Leopoldu iz Pivke in nas je zaprosil za kakšen splošni namig, kako se lotiti izbire.
Številne izvedbe
Pralni stroji že dolgo niso več na razpolago v zgolj običajni obliki, z merami 60 krat 60 centimetrov in vratci na sprednji strani, kakor je pri nas že dolga desetletja železna navada. Komur primanjkuje prostora ali pa ne potrebuje tako velikega stroja, ker živi sam ali v dvoje, naj razmisli o plitvejši različici, široki 60 in globoki samo 45 centimetrov, ki se po ceni skoraj ne razlikuje od standardne izvedbe, a je tak stroj varčnejši. Kdor ima prostor za pralni stroj v kakšnem težje dostopnem kotu v kopalnici ali se težje sklanja, bo precej pridobil s strojem, ki ima vratca na vrhu in je z merami 60 krat 45 centimetrov sila priročen. Ima pa še več prednosti - perilo lahko dodamo v stroj tudi po začetku pranja, ko je v stroju že voda, takšni stroji pa so tudi bolj vzdržljivi, saj imajo manj gumijastih obrabljivih delov. Kdor v kopalnici nima prostora, lahko izbira med podpultnimi vgradnimi stroji, ki jih lahko v kuhinji namestimo enako kot pomivalni stroj. V vsakem primeru so pri strojih s klasičnim polnjenjem s sprednje strani dobrodošla čim večja vrata, ki zelo olajšajo rokovanje s perilom.
Bolj vrti, bolj varčuje
Stroji za domačo rabo se razlikujejo po zmogljivostih, tako vam bodo najmanjši oprali kakšne štiri kilograme, največji pa tudi do devet - slednji pridejo prav predvsem večjim družinam, sicer nakup ni prav smiseln. Pomemben dejavnik pri nakupu naj bo učinkovitost ožemanja, ki je odvisna od tega, kolikokrat v minuti se zavrti boben med centrifugo. Višji so vrtljaji, manj vode ostane v perilu, kar pomeni, da se bo sušilo krajši čas, to pa je pomembno zlasti pozimi in pri sušenju v sušilniku. Sodobni stroji ožemajo pri vsaj 1000 vrtljajih v minuti, boljši tudi pri 1500 in več. Nikar ne kupujte strojev z nižjimi vrtljaji, če vam jih ponujajo še tako poceni, saj je tak stroj tehnološko zanesljivo zastarel in tudi potratnejši. Niti ni smiselno obratov ožemanja naravnati na nižje vrtljaje, če stroj to omogoča, saj s tem ničesar ne privarčujemo.
Igrača za gospodinjce
Vsak pralni stroj premore tako imenovan programator, s pomočjo katerega stroju naročimo, kako naj ravna z našim perilom. Sodobni stroji premorejo programatorje z osvetljenim zaslonom, ki nam prikazuje, kateri program smo izbrali, kaj se trenutno dogaja s perilom in koliko časa bo stroj še pral. To naredi nastavitve preglednejše, pomembna pridobitev teh sodobnih programatorjev pa je tudi vgrajena ura. Z njo lahko stroju naročimo, naj se ob želeni uri samodejno požene po izbranem programu. Če gremo zvečer s kurami spat ali pač na večerno zabavo, lahko takšnemu stroju naročimo, naj se sam vključi denimo točno ob desetih zvečer, ko se začne nižja električna tarifa. Takšen tehnološko napreden aparat utegne vzbuditi precej zanimanja pri tistih moških, ki si s pranjem sicer ne dajo opravka, kar utegne razbremeniti članice gospodinjstva. Le razložiti jim je treba, da belih srajc ni dobro prati skupaj s pisanim perilom in brisačami, volneno kapo in zavesami hkrati, zlasti ne pri višjih temperaturah. Sicer pa vaja dela mojstra.
Nove oznake
Ko se boste podali v prodajni salon, boste na vsakem stroju opazili nalepko, ki sporoča, kako energijsko varčen je aparat (razredi od A+++ do D), kako dobro ožema (od A do G, odvisno le od števila vrtljajev), koliko vode letno porabi (če peremo 220-krat v letu), koliko perila naenkrat opere in po novem (od začetka 2012) tudi to, kako hrupen je med pranjem in ožemanjem (izraženo v decibelih). Takšno nalepko mora imeti vsak stroj v salonu nalepljeno na vidnem mestu. Podatka o pralnem učinku te nalepke po novem ne vsebujejo več, saj morajo po zakonu vsi stroji v prodaji dosegati razred A. Najbolje je seveda izbrati stroj, ki v vseh kategorijah dosega oceno A in hkrati zganja čim manj decibelov hrupa. Z vsem tem žal raste tudi nabavna cena, ampak preprost izračun nam pove, da se nam bo višji strošek nakupa pri varčnih aparatih kaj kmalu povrnil vsaj z nižjima računoma za elektriko in vodo. Nezanemarljiv podatek je tudi o zaščiti pred izlivom vode, ki jo premore že skoraj vsak nov pralni stroj. Če v prostoru, kjer boste stroj uporabljali, nimate talnega odtoka, vas utegne takšna zaščita rešiti pred manjšo poplavo in z njo povezano škodo.
Kombi se ne izplača
Neredko se pojavi želja po kombiniranem pralno-sušilnem stroju, sploh v gospodinjstvih s prostorsko stisko. Edina prednost tega je, da potrebujemo manj prostora, vse ostale plati takšne dvoživke pa so slabe. Pralno-sušilni stroji so namreč energetsko zelo potratni in neučinkoviti ter pri sušenju slabo učinkujejo na perilo. Pravzaprav gre za pralni stroj z dodanim "pomožnim" sušilnim delom, takšna kombinacija pa ni namenjena vsakodnevnemu sušenju, temveč zgolj izhodu v sili. Če zmore takšen stroj oprati med 5 in 7 kilogrami perila, je njegova sušilna zmogljivost za skoraj polovico nižja, med 3 in 4 kilograme perila, pri tem pa porabi precej več električne energije kot pravi sušilni stroj za sušenje celotne količine perila. Poleg tega je s kombiniranim strojem posušeno perilo precej bolj zmečkano in ga je potrebno likati, na kar lahko pri klasičnem sušilcu praktično pozabimo. Če brez sušilnega stroja ne morete, prostora pa ni, ga raje postavite na pralni stroj in s tem izkoristite prostor. Res pa je, da se s tem omejite na klasične dimenzije stroja.
Nova tehnika
Pri pranju so pomembni štirje temeljni dejavniki: pralno sredstvo, mehanika stroja, temperatura vode in trajanje pranja, med katerimi je potrebno najti pravo ravnovesje za najboljši učinek. S sodobnimi stroji in pralnimi sredstvi dandanes kuhanje oziroma pranje pri 95 stopinja skorajda ni več potrebno. Močneje umazano perilo peremo večinoma pri 60, največ pranj pa poteka pri 40 stopinjah. Tako pri enem pranju pisanega perila porabimo le še okoli 50 litrov vode in okoli 0,7 kilovatne ure električne energije, medtem ko so starejši stroji enako nalogo opravili s sto litri vode in 1,4 kilovatne ure elektrike. Vse to je povezano; najvarčnejši stroji (A+++) hkrati porabijo tudi najmanj vode - manj vode je potrebno segreti, manj elektrike se porabi. Zanimivo je tudi, da ravno zaradi manjše količine vode sodobni stroji denimo pisano perilo pri štiridesetih perejo približno pol ure dlje kot nekoč, da dosežejo dober učinek pranja, hkrati pa varčujejo z elektriko.
Kdor si po opisanih smernicah vseeno ne bi znal pomagati pri izbiri, mu bo gotovo v pomoč najnovejši test pralnih strojev, ki ga je pred kratkim objavila Zveza potrošnikov Slovenije (Zps.si). Tam boste v množici zagotovo našli stroj, ki vam je z vsemi svojimi lastnostmi in tudi ceno pisan na kožo.
