Sredi božičnega vrveža je bil dostavljalec odpuščen, ker je po maratonski izmeni zavrnil nemogoč ukaz. Njegov primer razkriva brutalno realnost v logistiki, kjer algoritmi narekujejo tempo, podizvajalci pa končajo v stečajih.
Ko je neimenovani voznik dostavne službe nekega decembrskega jutra zagnal motor svojega kombija, je bila ura 4.45 zjutraj. Dunaj, kjer se je zgodba odvila, je še spal, zavit v zimsko temo. Toda za voznike v logistični verigi se je dan že prevesil v bitko s časom. Pred njim je bil jasen cilj: dostaviti 170 paketov. Darila, spletni nakupi, nujne potrebščine – obljuba dostave naslednji dan, ki je postala samoumevna za potrošnike, je neusmiljena za tiste, ki jo morajo izpolniti.
Do večera je svojo nalogo sicer opravil. Prevozil je mestne ulice, se boril s prometom, iskal parkirišča in tekel po stopnicah. Toda ob 19.30, ko bi večina ljudi že zdavnaj zaključila delovni dan, je njegov telefon zabrnel. Sporočilo prek aplikacije WhatsApp je bilo kratko in brutalno: bil nalog za prevzem in dostavo dodatnih 150 paketov.
Voznik je bil na nogah že skoraj 15 ur. Njegov odgovor delodajalcu je bil klic na pomoč človeka, ki je dosegel fizični in mentalni rob. Sporočil je, da je preutrujen, da bi lahko vozil in raznašal ter da preprosto ne zmore več.
Odziv podjetja je bil hiter in brezčuten. Ni bilo pogajanj, ni bilo razumevanja. Bil je nemudoma odpuščen. Ukazali so mu, naj vrne ključe in vozilo. Brez odpovednega roka, brez plačila, sredi decembrskega mraza.
Arhitektura izkoriščanja
Ta incident, ki ga je te dni razkrila Delavska zbornica na Dunaju, ni osamljen primer anomalije v sicer delujočem sistemu. Je simptom globoko zakoreninjene patologije v sodobnem svetu. Medtem ko se spletna trgovina bohoti in potrošniki klikajo z udobja svojih kavčev, se dogajajo tudi marsikaj drugega.
Bianca Schrittwieser, vodja oddelka za delovno pravo pri omenjeni organizaciji, je za avstrijske medije opozorila, da je ta primer samo vrh ledene gore. Zbornica je do 30. novembra zabeležila že 550 osebnih obravnav voznikov, ki so iskali pomoč – malenkost manj kot v celotnem prejšnjem letu.
Zgodbe so si srhljivo podobne. Neizplačane plače, nezakoniti odtegljaji, neplačane nadure, kršenje počitkov in popolno ignoriranje maksimalnega delovnega časa. »Pritisk na zaposlene je neizmeren, strah pred izgubo zaposlitve pa ohromljujoč,« pojasnjuje Schrittwieserjeva.
Sistem deluje po principu drobljenja odgovornosti. Velika logistična podjetja ponekod po Evropi dostavo pogosto prepustijo mreži podizvajalcev in pod-podizvajalcev. V tem konkretnem primeru je bil voznik zaposlen pri enem izmed takšnih podjetij. Ko je omenjena zbornica v njegovem imenu zahtevala izplačilo dolgovanih plač, dnevnic in odpravnin, delodajalec ni plačal ničesar. Podjetje je medtem razglasilo insolventnost – pogost manever, kjer podjetja izginejo čez noč, z njimi pa tudi upanje delavcev na poplačilo.
Algoritem namesto šefa
Dinamika dela v dostavi se je v zadnjem desetletju korenito spremenila. Človeške nadzornike so zamenjale aplikacije. Vozniki se ne pogajajo z ljudmi, ampak z algoritmi, ki optimizirajo poti do sekunde natančno.
Gre za obliko »digitalnega taylorizma«, kot mu pravijo. GPS-sledenje poteka vsako sekundo delovnega dne. Algoritmi ocenjujejo hitrost dostave, število napak in odzivnost. Če voznik pade pod določen prag učinkovitosti – ali če, kot v primeru dunajskega voznika, zavrne nalog, ki ga algoritem šteje za izvedljivega – sledijo sankcije. Pogosto brez pojasnila, prek avtomatiziranega sporočila ali blokade v aplikaciji.
Še posebej ranljivi so tuji delavci. Mnogi dostavljalci so prebežniki ali priseljenci, ki se soočajo z jezikovnimi ovirami in ne poznajo lokalne delovne zakonodaje.
Ukrep iz Bruslja
Rešitev za to sistemsko izkoriščanje prihaja z ravni Evropske unije, čeprav za odpuščenega voznika prepozno. Nova direktiva EU o platformnem delu poskuša vnesti red v to sivo cono gospodarstva. Njen cilj je regulacija algoritemskega upravljanja in zagotovitev, da se tisti, ki delajo kot zaposleni, tako tudi obravnavajo.
Avstrija – in z njo sosednje države, vključno s Slovenijo – je pred nalogo, da te smernice odločno prenese v svojo zakonodajo. Za tisoče voznikov, ki v tem trenutku drvijo po evropskih cestah, da bi dostavili božična darila, je to vprašanje eksistence.
Za voznika z Dunaja je pravica prišla v obliki pravne zmage na papirju, toda finančni zlom njegovega nekdanjega delodajalca pomeni, da bo moral na svoj denar čakati prek jamstvenih skladov. Njegova zgodba pa ostaja opomin: za vsakim paketom, ki se čudežno pojavi pred našimi vrati, stoji človek, ura in pogosto nevidna cena izčrpanosti.
