Hitro napredujoča tehnologija in neusmiljena korporativna kultura na Kitajskem sta ustvarili novo, srhljivo obliko nadzora na delovnem mestu. Od pametnih sedežnih blazin, ki beležijo srčni utrip in ritem dihanja, do skritih kamer in napredne programske opreme za prestrezanje internetnega prometa – kitajski delodajalci vse pogosteje posegajo po orodjih, ki v imenu produktivnosti grobo brišejo mejo med vodenjem podjetja in kršitvijo zasebnosti.
V tehnološkem središču Hangzhou je nedavno razburil primer podjetja, ki je svoje zaposlene opremilo s tako imenovanimi pametnimi stoli. Tehnologija, ki so jo sprva predstavili pod krinko skrbi za ergonomijo in zdravje delavcev, nenehno beleži telesno držo, frekvenco dihanja in srčni utrip. Prava narava naprav so razkrili, ko je vodstvo eno od zaposlenih opozorilo na grožnjo znižanja plače, saj je biometrični sistem zaznal, da je bila med 10.00 in 10.30 odsotna od svoje mize.
Vrh ledene gore
Podjetje se je po izbruhu javnega ogorčenja branilo s trditvijo, da gre zgolj za zbiranje podatkov v namene raziskav in razvoja novega produkta ter da meritve ne vplivajo na ocenjevanje uspešnosti zaposlenih. Toda ta incident je zgolj vrh ledene gore v širšem trendu korporativnega vohunjenja.
Nadzor se v številnih primerih ne konča pri biometriji, temveč prehaja v popoln digitalni in vizualni nadzor. V provinci Guangzhou je uslužbenka tehnološkega podjetja nad svojo mizo odkrila skrito nadzorno kamero. Nameščena je bila kmalu zatem, ko je zaradi bolezni zavrnila službeno potovanje. Naprava ni samo snemala njenega obličja, temveč je njena spominska kartica vsebovala visoko ločljive posnetke zaslona njenega računalnika in celo vsebino zasebnih sporočil na njenem pametnem telefonu.
Podatki, zbrani s tovrstnim orwellovskim nadzorom, se vse pogosteje uporabljajo kot orožje na sodiščih ob delovnih sporih in odpuščanjih. Primer delavke v startup podjetju, v medijih znane le po priimku Wu, nazorno prikazuje skrajnosti te prakse. Ko je bila lanskega septembra odpuščena zaradi domnevnega izogibanja delu in neposlušnosti do nadrejenih, je podjetje na sodišču kot dokaz predložilo obsežen arhiv njene spletne zgodovine in prestreženih klepetov s sodelavci. Zbrani podatki so natančno beležili, kdaj je med delovnim časom brala spletne romane, nakupovala in se na družbenih omrežjih pritoževala nad šefom.
Digitalna gverila
»Ko so podatki enkrat zbrani, jih je mogoče poljubno analizirati in interpretirati proti vam,« je za revijo Vista povedala šokirana Wu. »Kje se sploh še konča korporativno upravljanje in začne zasebnost?«
Zaradi vse bolj invazivnih praks se zaposleni zdaj zatekajo k digitalni gverili. Začela se je množična prodaja zatemnitvenih zaščitnih folij za zaslone računalnikov in pametnih telefonov (stanejo približno sedem evrov) ter programske opreme za šifriranje in skrivanje klepetov. Na kitajskih družbenih omrežjih se je vnela razprava o tem, kako prelisičiti korporativne sisteme za sledenje – objave s takšnimi nasveti in triki so zbrale že več kot 50 milijonov ogledov.
Pravni strokovnjaki opozarjajo, da zakonodaja stežka dohaja hiter tehnološki razvoj in zahteve hiperproduktivnega kitajskega trga. Jia Baojun, odvetnik pri pekinški odvetniški družbi Jingdu, poudarja, da takšen tajni nadzor in zbiranje osebnih podatkov, ki niso strogo povezani z delovnim procesom – kot je branje zasebnih sporočil –, neposredno kršita pravico do zasebnosti, če delodajalci o tem zaposlenih ne obvestijo vnaprej in ne pridobijo njihovega soglasja.
