V slovenskem zdravstvu se obeta pomembna sprememba: stik z izbranimi zdravniki in zobozdravniki bo po novem potekal prek portala za paciente zVEM (zdravje – Vse na Enem Mestu). Gre za enotno digitalno vstopno točko, ki pacientom omogoča komunikacijo z vsemi izvajalci na enem mestu, ne glede na to, ali so njihovi izbrani zdravniki zaposleni v različnih zdravstvenih domovih ali zdravnika vmes zamenjajo.
Mobilna aplikacija in portal zVEM omogočata dostop do zdravstvenih podatkov kjer koli in kadar koli. Uporabniki lahko pregledajo izvide, recepte, napotnice, termine pregledov in izdane bolniške liste, prejemajo obvestila in opomnike, starši lahko dostopajo tudi do podatkov svojih otrok, mlajših od 15 let. Trenutno portal omogoča komunikacijo z izbranim osebnim zdravnikom, zobozdravnikom, otrokovim pediatrom in ginekologom. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je novo obliko sporazumevanja prek zVEM začel uvajati že lani. Danes sistem za komunikacijo s pacienti uporablja približno 25 zdravstvenih domov, ponekod le posamezne ambulante, drugod že celotna primarna raven. V prihodnjih mesecih se bodo postopno vključili tudi preostali zdravstveni domovi.
Napovedana sprememba je zaskrbela predvsem digitalno manj vešče ljudi in starejše paciente. Razlogi so razumljivi. Mnogi že danes težko pridejo do svojega zdravnika. Telefonske linije so zasedene, na elektronsko pošto ni vedno odgovora. To pogosto ustvarja občutek, da se je v zdravstvenem sistemu »treba znajti sam«. Zato ni presenetljivo, da ob uvajanju novega digitalnega kanala vznikajo vprašanja in pomisleki: »Ali bom znal oziroma znala?«, »Bo to pomenilo še manj osebnega stika?«, »Kaj bo z nami starejšimi, ki nam računalniki niso blizu?«.
Brez digitočk bi šlo težje
Na papirju projekt sporazumevanja zVEM deluje prepričljivo, a kako se je izkazal v praksi? Prve izkušnje pilotnih projektov iz lanskega leta kažejo, da so nekatere skrbi upravičene, druge pa ne. V Zdravstvenem domu (ZD) Ilirska Bistrica, kjer so nov način komunikacije z zdravnikom uvedli prvi, poudarjajo, da je bila sprememba sicer velika, a presenetljivo dobro sprejeta – tako med pacienti kot med zdravstvenimi timi. Pacienti so sistem večinoma sprejeli brez večjih zadržkov, deloma tudi zato, ker so se z digitalnimi zdravstvenimi storitvami že srečali v času epidemije covida-19, ugiba direktor ZD Ilirska Bistrica Boštjan Plešec. »Odziv je bil pozitiven. Ljudje so razumeli, da gre za rešitev, ki prinaša več reda in več varnosti,« pravi.
Kako pa so se na novost odzvali starejši? Če bi sklepali, da bodo spremembo sprejeli z več odpora, bi se, vsaj v Ilirski Bistrici, zmotili. Večjih težav v tej starostni skupini niso zaznali. »Včasih smo bili celo presenečeni, saj so starejši pokazali več interesa kot mlajši,« dodaja Plešec. Pomembno vlogo pri tem je imela tako imenovana zVEM digitočka, ki so jo ob začetku projekta vzpostavili v zdravstvenem domu. Ob vhodu je bil pacientom na voljo študent, ki jim je pomagal pri prvi prijavi, razlagi sistema in povezavi s portalom zVEM. Enkrat tedensko je bil prisoten tudi predstavnik upravne enote, kar je omogočalo ureditev digitalnih potrdil na kraju samem, imetniki nove elektronske osebne izkaznice pa so jo lahko tudi aktivirali. »Brez te podpore bi šlo bistveno težje. Ljudje so potrebovali nekoga, ki jim je stvar mirno in razumljivo razložil,« priznava Plešec.
Podobno podporo načrtujejo tudi drugod po Sloveniji. Kot pojasnjujejo na NIJZ, bodo med januarjem in junijem v 60 zdravstvenih domovih vzpostavljene zVEM digitočke, ki bodo na posamezni lokaciji delovale približno en mesec. Januarja in februarja digitočke delujejo v 18 zdravstvenih domovih; vsak zdravstveni dom bo o urnikih obveščal prek svojih spletnih strani, lokalnih glasil in drugih kanalov. Časovni razpored je objavljen (in sproti posodobljen) tudi na spletni strani zVEM (https://zvem.ezdrav.si/portal/vsebina/921).
Digitočke so namenjene tudi tistim, ki so digitalno identiteto že pridobili, a so pozabili prijavne podatke ali niso prepričani, ali digitalno identiteto sploh že imajo.
Kaj pa koncesionarji?
Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da je bila časovnica zVEM digitočk oblikovana glede na izražen interes zdravstvenih domov, kdaj bi želeli začeti z uvajanji komunikacije, deloma pa tudi po načelu, da so točke čim bolj enakomerno razporejene po regijah.
Vsi uporabniki zdravstvenih storitev pa nimajo izbranih zdravnikov v zdravstvenih domovih, ampak obiskujejo izvajalce s koncesijo. Kako naj se znajdejo oni? Na ministrstvu odgovarjajo, da pri koncesionarjih zaenkrat ne načrtujejo izvedbe zVEM digitočk, ker da te glede na frekvenco obiskovalcev ne bi bile smotrne.
zVEM digitočke so sicer organizirane večinoma pri vhodu v zdravstveni dom oziroma na prosto dostopni lokaciji. Za pomoč pri aktivaciji zVEM lahko digitočke obiščejo tudi pacienti, ki niso opredeljeni v ambulantah v dotičnem zdravstvenem domu. Sicer pa ministrstvo za zdravje in NIJZ hkrati pripravljata tudi akcijo informiranja širše javnosti o zVEM funkcionalnostih, zVEM aktivaciji in pridobivanju digitalne identitete.
Ozko grlo: zapleteni postopki za digitalno identiteto
Kljub številnim prednostim projekta se je kot največja ovira izkazal postopek pridobitve digitalne identitete. Sama uporaba portala zVEM je po prijavi razmeroma preprosta, pravi Plešec, največji izziv pa predstavlja vstop v sistem, saj brez ustrezne digitalne identifikacije (SI-PASS) – digitalnega potrdila, smsPASS-a ali aktivirane elektronske osebne izkaznice – ni mogoč.
»Postopki za namestitev digitalnih identitet so za marsikoga zapleteni. Razumemo, da so visoki varnostni standardi nujni, a če želimo množično uporabo, bi bilo smiselno, da bi bili postopki v prihodnje enostavnejši,« opozarja Plešec. Na podlagi izkušenj so svoje predloge posredovali pristojnemu ministrstvu za digitalno preobrazbo, a odziva niso prejeli. V zvezi s to temo na naša novinarska vprašanja preusmerili na naslov ministrstva za zdravje, od koder pojasnil še nismo prejel.
Kako je v domovih za starejše?
Če kritika leti na zapletenost postopkov digitalne identitete, sogovornik po drugi strani pohvali poenostavljene možnosti za oddajo pooblastila za uporabo storitev prek portala zVEM. Pacient lahko drugo osebo – svojca ali drugo zaupanja vredno osebo, starejšo od 18 let – pooblasti, da v njegovem imenu komunicira z zdravstvenim timom.
»To je izjemno pomembno za starejše, stanovalce domov za starejše in vse, ki digitalnih orodij ne obvladajo,« poudarja Plešec. Pohvalno je, da je pooblastilo mogoče urediti tudi neposredno v zdravstvenem domu z obrazcem in osebnim dokumentom, brez obiska upravne enote.
Vlogo za pooblastilo se lahko odda tudi osebno ob predložitvi osebnega dokumenta na območnih enotah NIJZ, izpostavah in območnih enotah ZZZS, po pošti (z obveznim overjenim podpisom pooblastitelja na naslov NIJZ, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana) ali elektronsko prek portala zVEM, če je pacient že njegov uporabnik.
Tudi telefon še ostaja
Ali bodo izvajalci poleg sistema zVEM ohranili tudi dosedanje portale in aplikacije, je prepuščeno njihovi odločitvi, pojasnjujejo na NIJZ. V Ilirski Bistrici so se dosedanjim rešitvam odpovedali. »Nima smisla imeti dveh sistemov. zVEM je varnejši in dolgoročno edina smiselna pot,« meni Plešec.
Kljub temu pacientom ostajajo na voljo tudi drugi načini komunikacije: osebni obisk, telefon in elektronska pošta. »zVEM je dodatni kanal. Ljudje, ki se za digitalno pot ne odločijo, ne bodo izključeni,« poudarja. A hkrati dodaja, da bo z novimi funkcionalnostmi in večjo količino povratnih informacij interes za uporabo sistema rasel sam po sebi. Pod črto je izkušnja iz Ilirske Bistrice pozitivna. Korake v smeri poenotenja, večje varnosti in dostopnosti direktor Boštjan Plešec pozdravlja: »Iskreno rečeno ne vidim več razloga, da bi imela vsaka ambulanta svoj sistem.«
